Tako se mora kolesar obnašati v prometu

Kolesarjenje velja za eno najbolj ekoloških oblik prevoza, postalo pa je tudi izjemno priljubljena rekreativna dejavnost. Kot vsaka kolesarska sezona tudi ta prinaša številne izzive, še posebej ker je na cestah vedno več kolesarjev.

Žal se je s povečanjem zanimanja za kolesarjenje in rekordno prodajo koles povečalo tudi število hudih telesnih poškodb. Varnost v prometu seveda ni samo odgovornost voznikov motornih vozil, temveč tudi kolesarjev. Kot ugotavlja slovenska policija, so najpogostejše kršitve kolesarjev vožnja v nasprotno smer (tudi po cesti; ''voznik mora voziti po desnosmernem vozišču oz. desni kolesarski stezi oz. desnem kolesarskem pasu na pločniku glede na dovoljeno smer vožnje'', beremo v 37. členu Zakon o pravilih cestnega prometa), vožnja ob rdeči luči oz. neupoštevanje prometne signalizacije, uporaba mobilnega telefona med vožnjo in vožnja pod vplivom alkohola, ugotavlja Matjaž Leskovar, s sektorja prometne policije GPU, ki opozarja tudi na pomanjkljivo znanje voznikov. Kolesarji morajo zaradi lastne varnosti voziti najmanj pol metra od roba cestišča, da zaobidejo morebitne poškodbe vozišča in razne ovire na cesti, česar marsikateri voznik ne razume. Ti kolesarjem velikokrat odvzamejo prednost in jih tudi nepravilno prehitevajo (o tem več v videoprispevku).

Številni se na kolesarjenje odpravljajo skupaj, zato je dobro poznati pravila vožnje v skupini, v kateri lahko največ šest kolesarjev vozi drug za drugim. Ti ne smejo voziti s krmilom ob krmilu, razdalja med kolesi pa naj ne bo manj kot 30 centimetrov. ''Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča,'' navaja 93. člen Zakona o pravilih cestnega prometa. 

To pa ne velja za kolesarje z licenco Kolesarske zveze Slovenije (KZS) ali licenco druge mednarodne kolesarske organizacije, ki lahko pri izvedbi trenina na javnih cestah vozijo tudi po dva vzporedno, a le ob dobri vidljivosti, beremo v 94. členu istega zakona. Za kršitve iz 93. člena je zagrožena globa v višini 80 evrov, za kršitve iz 94. člena pa 100 evrov.

Kolesar lahko za večjo varnost v prometu v prvi vrsti naredi to, da preveri tehnično brezhibnost svojega kolesa (da ima torej delujoče sprednje in zadnje zavore, ustrezno napolnjene pnevmatike, pravilno višino sedeža in krmila, luči spredaj in zadaj ipd.), se obleče v primerna čim svetlejša oblačila (temna dodatno zmanjšajo vidljivost, še posebej v dežju, megli in snegu), na glavo nadeve zaščitno čelado, za dodatno vidnost v prometu pa poskrbi z utripajočo rdečo zadnjo lučko.

Policisti vsako leto zabeležijo pribl. 1300 prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji. Pri tem so zelo pogoste poškodbe glave, zato je uporaba čelade – ta je za otroke in mladostnike do 18. leta starosti zakonsko obvezna – še kako pomembna. Med povzročitelji nesreče je najpogostejši vzrok neprilagojena hitrost voznikov. Ti radi pozabljajo, da imajo kolesarji pri zavijanju desno prednost (''voznik, ki zavija na križišču desno, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka,'' beremo v 58. členu Zakona o pravilih cestnega prometa). 

Vozniki lahko varnost kolesarjev povečajo tako, da prevzamejo t.i. nizozemsko odpiranje avtomobilskih vrat, ki preprečuje, da bi vrata iz notranjosti odprli, ne da bi preverili, ali se kdo približuje vozilu. Pri tem načinu odpiranja kljuko potegnemo z desno, in ne levo roko, zato se naše telo zasuka nazaj in s pogledom avtomatično ošvrknemo vzvratno ogledalo oz. preverimo. ali se nam iz ozadja kdo približuje. To je na Nizozemskem, ki velja za deželo koles, preverjena in učinkovita praksa. Slovenska zakonodaja ne predpisuje, kakšna naj bi bila primerna bočna razdalja pri prehitevanju kolesarja, priporočila pa so, da naj bo to najmanj 1,5 metra na odprti cesti oz. en meter v naselju. Vozniki naj  bi tako kolesarje prehitevali tako, kot bi prehitevali avto, in sicer da v celoti zapeljejo na levi vozni pas.

Ob tem morajo svoje dolžnosti na cesti izpolniti tudi kolesarji, ki morajo v enaki meri spoštovati cestnoprometne predpise in prometno signalizacijo (za kolesarje namreč veljajo isti predpisi kot za vse ostale udeležence v prometu). Poskrbeti morajo tudi za vidnost, vsako spremembo smeri oz. zavijanje pa pravočasno nakazati z bočnim iztegom roke v smeri, v katero zavijajo (pred tem je treba pogledati levo nazaj in se prepričati, da lahko varno zavijemo), nato pa zaviti z obema rokama na krmilu. Za primer, da nas ujame tema, moramo imeti na razpolago sprednje in zadnje luči, ki so zakonsko obvezne v vožnji ponoči in ob slabi vidljivosti. Pri uporabi kolesarske steze, kolesarskega pasu in kolesarskih poti ter na cesti (če tega prometna signalizacija izrecno ne prepoveduje) pa se držite že omenjenih pravil in pri vožnji ob desnem robu cestišča zavzemite največ en meter od roba. Hitrost na cesti prilagodite stanju ceste oz. poti in svojim sposobnostim – tu veljajo isti hitrostni predpisi kot za motorna vozila. Na kolesarskih stezah in poteh je hitrost omejena na 25 km/h, na pločnikih in območjih umirjenega prometa pa na 5 km/h. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je vožnja s kolesom pod vplivom alkohola in drugih opojnih substanc zakonsko prepovedana in sankcionirana. Prav tako sta zakonsko prepovedana vožnja po enem kolesu in izpuščanje krmila, za kar je predvidena globa v višini 80 evrov.