To početje na cesti je kaznivo, a to počnete tudi vi

Nevarni in nespametni vožnji na slovenskih cestah smo lahko priča vsak dan. Vsak izmed nas se je kdaj že srečal z agresivnim in objestnim voznikom ali pa celo sodi mednje. Slovenski vozniki smo premalo samokritični in sebe vedno vidimo v lepši luči kot druge, pri drugih pa vidimo zgolj napake. V najmilejši obliki tovrstno početje zgolj spravlja v slabo voljo druge voznike, lahko pa je recept za katastrofo in resne ter tragične posledice.

Marsikateri voznik se ne zaveda, da je prepovedana ne le vožnja za "ritjo" avtomobila oz. nezadostna varnostna razdalja ter podobne nevarne prakse, ampak tudi nedolžen pomežik z lučmi, prav tako uporaba avtomobilske troblje (večina današnjih avtomobilov ima vgrajeni dve elektromehanski hupi, da je zvok prijetnejši). Oboje lahko voznik uporabi le, ko je ogrožen. "Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri prehitevanju v naselju, sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov mora voznik paziti, da ne zaslepi drugega voznika," beremo v prvi točki 70. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-UPB2). Za tovrstni prekršek je zagrožena kazen oz. globa v višini 40 evrov.

Vsak izmed nas kdaj 'poblenda', pogosto iz kolegialnosti, ko želimo nasproti vozeč avtomobil opozoriti na policijski nadzor, pogosto pa se tega poslužujejo objestni vozniki. Če je v ZDA tovrstno početje ustavna pravica (kot del svobode izražanja), se pri nas tako ravnanje sankcionira. Blendanje je, kot rečeno, po strogi črki zakona v osnovi namenjeno zgolj opozarjanju, da je voznik ogrožen oz. je ogrožen nekdo drug. Svetlobni signal lahko uporabimo ob prehitevanju, a moramo paziti, da s tem ne zaslepimo drugih voznikov, medtem ko je svetlobno namigovanje vozilom pred seboj (pogosta ga spremlja še prekratka varnostna razdalja), naj se nam umaknejo, prepovedano.

Tudi hupanje je v Sloveniji močno regulirano. Kot je bilo zapisano že v Dunajski konvenciji leta 1968, se smejo zvočne opozorilne naprave uporabljati le za dajanje opozorila v primeru, da se s tem prepreči nesreča oz. izven naselij, ko je priporočljivo, da opozorimo voznika, da ga bomo prehiteli, pri čemer zvok ne sme biti daljši, kot je to potrebno. Voznik lahko ponoči s hupo nadomesti svetlobne opozorilne znake v primeru preprečevanja nesreče in tudi podnevi v primeru prehitevanja, če so okoliščine za to sprejemljivejše kot za svetlobne opozorilne znake.