Kolesarji vse bolj kršijo cestnoprometne predpise

V prvih štirih mesecih letošnjega leta so bili po trenutno veljavnih začasnih podatkih kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah, 145 so jih povzročili sami, najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti. Narašča število kršitev uporabe mobilnega telefona, ki jih je bilo letos že za 17 odstotkov.

Zaskrbljujoča je visoka povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki pri kolesarjih letos znaša kar 1,61 promila. 82 odstotkov prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni, se je končalo s telesno poškodbo.

Kar 89 odstotkov vseh prometnih nesreč z udeležbo kolesarja je letos zabeleženih v naselju, petletno povprečje pa znaša 85 odstotkov.

Kolesarjenje je v vzponu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v naseljih kot tudi drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki sodijo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, narašča tudi njihova ogroženost.

Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namreč velikokrat spregledajo, kar lahko vodi v nastanek prometne nesreče in hudih poškodb.

V letošnjem letu smrtnih žrtev med kolesarji ni bilo, delež umrlih kolesarjev v obdobju zadnjih petih let znaša 10 odstotkov od vseh preminulih v prometnih nesrečah. V zadnjem petletnem obdobju je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja najpogosteje udeleženec voznik osebnega avtomobila, in to kar v 55 odstotkih.

Kolesarji sodijo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, zato Agencija za varnost prometa pripravlja različne aktivnosti na področju preventive in skupaj s Policijo kolesarje ter vse voznike poziva k upoštevanju cestnoprometnih pravil in odgovornemu vedenju v prometu.

Skoraj dve tretjini prometnih nesreč povzročili kolesarji sami

V prvih štirih mesecih letošnjega leta so bili po trenutno veljavnih začasnih podatkih kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah, kar je 4 odstotke več kot v lanskem primerjalnem obdobju (238 prometnih nesreč).

Smrtnih žrtev letos ni bilo, lani v enakem obdobju sta v prometnih nesrečah umrla dva kolesarja.

Ena oseba več je bila hudo telesno poškodovana (letos 44), enako število je bilo lažje telesno poškodovanih (165). Od vseh 247 prometnih nesreč so jih kolesarji sami povzročili 145 oziroma slabi dve tretjini (58 odstotkov). Od 44 hudo telesno poškodovanih jih je skoraj tri četrtine (32 kolesarjev oziroma 72 odstotkov) samih povzročilo prometno nesrečo.

Od 247 prometnih nesreč z udeležbo kolesarja jih največ, kar 68, beležijo zaradi izsiljevanja prednosti. Neprilagojena hitrost je bila vzrok za 67 prometnih nesreč, nepravilna stran/smer pa za 43. Pri prometnih nesrečah, kjer je bila posledica huda telesna poškodba kolesarja, je prevladujoč vzrok neprilagojena hitrost. Tudi pri prometnih nesrečah, kjer je bil povzročitelj kolesar, kot vzrok prevladuje neprilagojena hitrost, saj je bilo takšnih kar 58 od 145 prometnih nesreč. To pomeni, da kolesarji v teh primerih niso vozili nad določeno omejitvijo, ampak da hitrosti vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, razmeram v prometu, vremenu ali cestišču.

V letošnjem letu je bilo med hudo telesno poškodovanimi največ starih 65 let in več (13 kolesarjev), sledita starostni skupini od 45 do 54 in od 55 do 64 let (v vsaki po 9 kolesarjev). Med hudo poškodovanimi so bili letos tudi 3 kolesarji v starosti do 17. leta, le eden je bil povzročitelj, vsi pa so imeli zakonsko predpisano zaščitno čelado. Lažje telesno poškodovanih je bilo 21 mladoletnih kolesarjev, v kar 15 primerih so bili tudi povzročitelji, zaščitno čelado so nosili v le 14 od 21 primerov.

Med kolesarji naraščajo kršitve cestnoprometnih predpisov, tudi s področja uporabe mobilnega telefona

Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov je nujen, saj pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu. Policisti so v obdobju 2018–2020 pri kolesarjih ugotovili največ kršitev pri nepravilni strani oz. smeri vožnje (23 odstotkov), vožnji pod vplivom alkohola (16 odstotkov), uporabi mobilnega telefona (14 odstotkov) ter neuporabi luči (13 odstotkov).

Posebna opozorila kolesarjem so namenjena zaradi uporabe mobilnega telefona in slušalk, kar med kolesarjenjem ni dovoljeno in pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Delež kršitev cestnoprometnih predpisov s področja uporabe telefona pri kolesarjih narašča in je v lanskem in letošnjem letu znašal že skoraj petino (17 odstotkov) vseh kršitev, pred štirimi leti pa dobrih 7 odstotkov.

Vsaka policijska uprava bo med 17. in 30. majem izvedla poostren nadzor, prav tako bodo posamezne policijske enote izvedle krajše poostrene nadzore, kjer bodo pozornost usmerili na kršitve kolesarjev in na kršitve drugih udeležencev do kolesarjev: vožnja kolesarjev v napačno smer, upoštevanje prometne signalizacije (predvsem upoštevanje rdeče luči na semaforju), psihofizično stanje kolesarjev, prevoz otrok na kolesu in uporaba kolesarskih čelad, vožnja po pločnikih, nepravilna prehitevanja kolesarjev ter neupoštevanje pravil o prednosti.

Visoka povprečna stopnja alkoholiziranosti zaskrbljujoča

Od 145 kolesarjev, ki so bili sami povzročitelji prometnih nesreč, je bila petina – 28 kolesarjev – letos pod vplivom alkohola. Zelo zaskrbljujoča je pri teh kolesarjih povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki je znašala kar 1,61 promila (g alkohola/kg krvi). Kar 82 odstotkov teh nesreč se je končalo s poškodbami, štirje so bili hudo telesno poškodovani, 20 pa lažje. Agencija za varnost prometa in Policija zato znova opozarjata, da alkohol ne sodi v promet in da se zaznave okolice za varno udeležbo v prometu spremenijo že po prvem popitem kozarcu.

Zaščitna kolesarska čelada lahko ublaži posledice poškodbe glave za od 40 do 70 odstotkov

Ker so poškodbe glave ene pogostejših poškodb v prometnih nesrečah, se priporoča uporaba kolesarske čelade za vse kolesarje. Letos 22 od 44 hudo telesno poškodovanih kolesarjev in 100 od 165 lažje poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči ni uporabljalo zaščitne čelade. V obdobju 2016–2020 je delež neuporabe čelade med umrlimi kolesarji znašal kar 59 odstotkov, med hudo poškodovanimi 54 odstotkov in med lažje poškodovanimi 50 odstotkov.

V prometu odločajo stotinke sekunde, dovolj je že trenutek nepazljivosti in življenje se lahko za vselej korenito spremeni.

" Kolesarji, na cestah bodite kar najbolj pozorni, saj je za nastanek nesreče dovolj majhna napaka. Ne uporabljajte mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, ne vozite pod vplivom alkohola, vozite zmerno in hitrost prilagodite razmeram v prometu. Na pot se podajte strpno in z zavedanjem, da smo za varnost v prometu soodgovorni vsi," svetujeta Agencija za varnost prometa in Policija.

Kolesarjenje je zdravo za telo ter okolju prijazna in prijetna aktivnost – a naj bo tudi varna!

Kolesarji lahko za lastno varnost največ naredimo sami, in sicer z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni, in da vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje. Pri kolesarjenju moramo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno tudi poskušamo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevajmo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luči in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni. Med kolesarjenjem ne uporabljamo mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici.