Gre za pojav, ki mu pravimo mikrospanec. Ta lahko traja delček sekunde, lahko pa tudi od pet do 10 sekund. Trenutna izguba koncentracije zaradi neprostovoljnega spanca ima lahko hude posledice. Po nekaterih ocenah naj bi bil tovrsten spanec kriv za najmanj 20 odstotkov prometnih nesreč na ''dolgočasnih'' cestah. Pred letije AMZS ugotovil, da je veliko slovenskih voznikov med vožnjo kritično zaspanih (voznik, ki ni spal 24 ur, se na cesti odziva podobno kot voznikom, ki ima v krvi en promil alkohola) in da se na zaspanost ne ozirajo in z vožnjo nadaljujejo. Najpogosteje se mikrospanec zgodi na dolgih ravnih odsekih, kjer je vožnja monotona. Kadar smo izpostavljeni ponavljajočim se dražljajem, postanemo manj pozorni in aktivni. Najpogosteje se mikrospanec pojavi ponoči, med dolgo vožnjo ali kadar nismo dovolj naspani. Do tega fenomena pa lahko pride tudi podnevni, kadar smo utrujeni in drugi potniki v vozilu zaspijo.

Mikrospanec se bliža, ko se nam veke počasi začnejo zapirati, okolico vse bolj izklapljamo, potem pa zaspijo še možgani in glava omahne. Nato se nenadoma zbudimo, najpogosteje s sunkom glave, ki je najbolj očiten znak, da smo doživeli mikrospanec. Možgani si ga ne zapomnijo, saj za pomnenje spanca potrebujejo vsaj minuto ali dve le-tega. Mikrospanec je tako nekaj med spanjem in budnostjo. Mnogi vozniki jo odnesejo brez posledic, za druge je ta lahko usoden. A če lahko prepovemo uporabo mobilnega telefona med vožnjo, glede mikrospanja ne moremo storiti domala nič, razen opozarjati, da vozniki to stanje oz. znake jemljejo resno.

Da se nas mikrospanec loteva, izdajajo simptomi, ki so dovolj zgovorni: neprestano zehamo, oči so utrujene, čutimo nemir, smo zaspani, zdolgočaseni, težko se skoncentriramo, smo vzkipljivi in počasnih reakcij. Preziramo prometne znake, delamo intenzivne popravke volana in se težko držimo prometnega pasu. Mikrospanec torej ne udari kot strela z jasnega, ampak nas začne opozarjati. Ko prepoznamo znake, se je najbolje čimprej ustaviti in nabrati energije. Najbolje s krepčilnim 15-minutnim spancem (sedež lahko premaknete v udoben položaj) in kavo (kofein začne učinkovati šele dvajset minut po zaužitju). Lahko se tudi razgibate ali spijete energijsko pijačo, ki pa učinkuje le nekaj časa, nato pa utrujenost po nas udari s še večjo silo. Počitek je sicer edina zares učinkovita preventiva. Mikrospanec preprečimo tako, da si na dolgi vožnji privoščimo pravočasne postanke. K sreči so danes številna vozila že opremljena z asistenčnimi sistemi, ki v primeru nenavadnih manevrov povečajo možnost preživetja v nevarnih situacijah. A bolj kot na to bi se morali zanašat nase in ne ignorirati utrujenosti. Nenazadnje je voznik še vedno najboljši asistent.