Everest, streha sveta, 8.848 metrov skalovja, ledu, snega, viharjev, mraza in redkega ozračja. Nastal naj bi pred 60 milijoni let, kot posledica trka Indije in Azije in še vedno vsako leto ’zraste’ za nekaj milimetrov. Goro v Himalaji, ki leži na meji med Tibetom in Nepalom, so poimenovali po britanskem raziskovalcu Georgu Everestu, ki je prvi izmeril njegovo višino. Prva sta jo osvojila Novozelandec Edmund Hillary in šerpa Tenting Norgay, od davnega maja 1953 pa je nanjo stopilo že mnogo plezalcev.
Ocenjujejo, da je 1.500 alpinistom iz več kot šestdesetih držav uspelo priti vse do vrha, z vse boljšo opremo in malodane množičnimi ’turističnimi’ odpravami, pa je ta številka vsako leto večja. V povprečju se vsako leto na goro povzpne nekaj sto alpinistov, 150 jih pripleza do vrha, 5 pa jih vzpon plača z življenjem. V vsej zgodovini vzponov so zabeležili 235 smrtnih žrtev, polovica preminulih pa je za vedno ostala na pobočju. Do vrha vodi 18 smeri, alpinisti za vzpon v povprečju potrebujejo dva meseca, da se njihovo telo privadi ekstremni višini. Na vrhu Everesta je v ozračju 70 % manj kisika, kot na morski gladini.
Največ alpinistov se ponesreči ob sestopu. Višina, pomanjkanje kisika, ekstremne vremenske razmere, hitrosti vetra, ki presegajo 300 km/h, temperature do – 60 °C in utrujenost predstavljajo nevarno kombinacijo, ki se nemalokrat izkaže za smrtonosno. 55 oseb so zasuli plazovi, 55 jih je omahnilo v globino, 25 jih je zmrznilo, 9 jih je podleglo višinski bolezni, za 8 alpinistov je bil usoden infarkt, sedmerica je umrla zaradi izčrpanosti, 5 jih je prizadelo otekanje možganov, 22 vzrokov smrti je neznanih, 15 alpinistov pa je preprosto izginilo. Smrt je bila včasih še bolj zvesta spremljevalka alpinističnih odprav, saj je znašala smrtnost pred letom 1990 kar 37 %, v tem tisočletju pa se je zmanjšala na 4 %. Upoštevajoč dejstvo, da se na vrh Everesta lahko povzpnete že za dobri 20.000 evrov, je varnost alpinistov resnično napredovala.
Rekordni dosežki
1953 Edmund Hillary in Tenzing Norgay se povzpneta na vrh.
1980 Reinhold Messner sam osvoji vrh.
1978 Japonka Junko Tabei kot prva ženska stopi na vrh.
1987 Reinhold Messner ponovi vzpon brez dodatnega kisika.
1996 Hans Kammerlander se po severni steni do vrha povzpne v 16 urah in 45 minutah.
2000 Šerpa Babu Chhiri premaga južno steno v 16 urah in 56 minutah, leto poprej je na vrhu vztrajal 21 ur, leta 2001 pa je med fotografiranjem padel v ledeno razpoko in umrl.
2001 15-letni šerpa Temba Tsheri postane najmlajši človek, ki je osvojil Everest.
2013 Japonec Yuchiro Miura v starosti 80 let in 223 dni postane najstarejši Zemljan na vrhu.
2001 Erik Weihenmeyer kljub slepoti doseže vrh.
2000 Appa Sherpa enajstič stopi na vrh.
1996 Vrh osvoji 98 alpinistov, 15 jih izgubi življenje.
2000 Davor Karničar opravi prvi spust s smučmi.
1975 Kitajska odprava je štela 410 članov.
1993 10. maja je vrh doseglo 40 alpinistov.
1996 10. maja je snežni vihar terjal 8 življenj, 20 alpinistov pa je bilo težko poškodovanih.
Alpinist dnevno ’pokuri’ 40.000 Joulov energije (10.000 kalorij), med vzponom na sam vrh pa se ta količina še podvoji.
Šerpe so ljudstvo, ime pa se uporablja tudi za imenovanje pomočnikov, ki alpinistom prenašajo težko opremo. Šerpa se uporablja tudi kot priimek, večina šerp pa dobi ime po dnevih v tednu, na katere so se rodili.
Najmlajša smrtna žrtev Everesta je štela 20 let, ko jo je zasul snežni plaz, najstarejši alpinist pa je v 82. letu starosti med vzponom podlegel posledicam višinske bolezni.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV