Zakaj imamo 'mačka'?

Pri tridesetih se okus malce 'popravi'. Zaužiješ dve različni pijači in tu se nabor zaključi. Zavedaš se, da bo sicer naslednji dan ragično. Desetletje kasneje piješ okusno vino in poleg grizljaš kakšen dober sir, olive, morda dober pršut ali salamo. Pa je vse skupaj res odvisno od starosti? Strokovnjaki pravijo, da ni – gre le za to, da se v telesu skozi leta nabirajo toksini, z leti pa se alkohol vse težje izloča iz našega telesa. Rezultat tega je, da bolj kot smo zastrupljeni, hujšega mačka imamo po večeru popivanja.

Kaj lahko storite?

Prvi in pravzaprav edini zares učinkovit recept je, da pač zaužijte manj toksinov in vaš organizem bo bolje deloval. Z vsakim kozarcem alkohola v svoj organizem vnesete toksine, ki se v telesu zadržujejo kar nekaj časa, preden ga zapustijo. Zdrava jetra uspejo predelati kozarec vina na uro, če zaužijete več, boste le opiti in naslednji dan se boste borili z 'mačkom'.

Zdrava jetra so svetleče rdeče barve, medtem ko so jetra alkoholikov 'zamaščena' in prav nič bleščeča. Zamaščenost jeter je tudi sicer nekaj, s čimer se spopadajo vsi, ki uživajo po vsaj dve alkoholni pijači na večer. Kako to veste? Osebe, ki imajo težave z zamaščenostjo jeter, se menda pogosto zbujajo okoli 3. ure zjutraj, ko so jetra najbolj aktivna. Pomaga že, da redkeje uživate alkohol in imate med dnevi, ko ga uživate, vsaj kakšen dan premora, pravilna prehrana pa bo obnovo jeter še pospešila.

Uživanje alkohola v človeškem organizmu sicer omogoča encim dehifdrohenaza, ki je prisoten v želodcu in jetrih in katalizira oksidacijo etanola v acetaldehid. Načeloma je encim pri ženskah manj učinkovit kot pri moški, kar je tudi eden od razlogov, zakaj ženske slabše prenašajo alkohol. Stopnja aktivnosti encima je pri posameznih etničnih skupinah nizka, recimo pri Azijcih. Encim sicer aktivneje deluje v večernih urah, to pa je tudi razlog, zakaj se vam lahko bolj vrti po kozarcu vina ob kosilu kot enaki količini alkohola zvečer.

Tudi to, kar jemo, lahko vpliva na 'mačka'. Če se recimo slabo počutite po šampanjcu ali pivu, potem ste morda občutljivi na pivske kvasovke. Občutljivi ste lahko postali tudi z leti, ni nujno, da gre za genetiko. Bolj kot ste izpostavljeni živilom, ki vsebujejo, večja je verjetnost, da ste razvili občutljivost. Ljudje, ki imajo intoleranco na gluten, bodo imeli lahko precej težav ob pitju recimo vodke in nekaterih viskijev: večina vodke v ZDA recimo ni brezglutenske.

Dodatki in sulfiti v vinu tudi otežujejo delo jetrom, ki tako težje presnavljajo toksine. Če že morate piti alkohol, česar niti približno ne zagovarjamo, potem poskrbite vsaj za bolj zdravo prehrano in tako naložite jetrom vsaj malce manj dela.