Za 'nore' avanturiste

Obstaja več legendarnih avantur, ki so lahko smrtonosne tudi za najbolj izkušene športnike in avanturiste. Predpriprave so vsekakor ključnega pomena, a vseh okoliščin se preprosto ne da nadzorovati. Opisane pustolovščine so zahtevale svoj davek in pri skoraj vseh spodaj opisanih so nekateri nesrečni avanturisti izgubili življenje. Vendar nenehno prihajajo novi, pripravljeni, da se pomerijo s smrtonosnimi pastmi ter užitki, ki jih v nekaterih delih sveta ponuja narava.

Surfanje na velikih valovih Shipsterns Bluffa (Tasmanija, Avstralija)
Na južni obali Tasmanije se mešajo različni tokovi in tu je morje izjemno nepredvidljivo. Poleg tega je obala praktično neposeljena in dostopna samo s čolnom ali pohodom, ki traja približno eno uro. Valovi ob prelomu merijo tudi po šest metrov v višino in lahko surferja vržejo ob ostre skale ob obali. Vendar je edinstvenost in tudi nevarnost teh valov tolikšna, da se nanje odpravljajo praktično vsi najboljši surferji, kot sta Kelly Slater in Ryan Hipwood.

Smučanje po K2 (Kitajska, Pakistan)
K2 je z 8.611 metri druga najvišja gora na svetu, vendar velja za bolj nevarno od Mont Everesta. Je bolj odročna in ima še bolj nepredvidljivo vreme kot najvišji vrh. In zaradi tega predstavlja sanje vsakega ekstremnega alpinista. Kljub temu so nekateri poskušali z vrha celo smučati. Vendar še nikomur ni uspel celoten podvig. Leta 2009 je to poskušal Američan Dave Watson, ki mu je uspelo presmučati del najbolj nevarne smeri, leto kasneje pa je pri poskusu umrl Šved Fredrik Ericsson.

Plezanje, plavanje in surfanje na polih (Arktika, Antarktika)
V zadnjih nekaj letih je šestčlanska ekipa raziskovala ekstremne kotičke našega planeta in pri tem so raziskovali tudi oba pola. Med raziskovanjem pa so surfali po ogromnih ledenih valovih ob otokih Lofoten, plavalec v ledenih vodah Lewis Gordon Pugh je, samo v kopalkah, preplaval kilometer ob severnem polu, Chris Davenport pa je s skupino avanturistov smučal z neimenovanih vrhov na Antarktiki.

Pohod skozi amazonski deževni gozd (Južna Amerika)
Niti bolezni, niti pijavke, jaguarji, smrtonosne žuželke ali prazgodovinske rečne pošasti ne morejo odvrniti adrenalinskih popotnikov, da se ne bi preizkusili v enem najbolj negostoljubnih območij na Zemlji. Amazonski deževni gozd je že v preteklosti pritegnil znane avanturiste, kot sta Percy Fawcett in Theodore Roosevelt. Leta 2010 pa je 6.437 kilometrski pohod zaključil Ed Stafford. Popotnike dandanes ne privabljajo legende o zakladih in skritih mestih, temveč želja po izjemni avanturi, ki jo ponuja ena zadnjih adrenalinskih meja.

Kolesarjenje iz Aljaske v Argentino (Severna in Južna Amerika)
Od mesteca Prudhoe Bay do argentinskega Tierra del Fuego je približno 32.000 kilometrov cest, dva izjemno strma vzpona in več kot ducat držav. V povprečju traja pot s kolesom po tej poti približno dve leti, tako da to pravzaprav ni potovanje, temveč postane način življenja. S kolesom preko obeh Amerik je gotovo ena najbolj neverjetnih pustolovščin, ki si jih adrenalinski odvisnik lahko privošči. Smrtonosna pa je v glavnem zaradi voznikov in potencialne smrtonosne izčrpanosti.

S kajakom po reki Bashkaus (Sibirija, Rusija)
Čeprav leži v deželi polni ekstremov, pa reka Bashkaus še dodatno izstopa. Reka teče v bližini meje z Mongolijo in je dolga približno 209 kilometrov ter izjemno hitra/strma reka (približno 8 metrov na 1,6 kilometra). Je polna smrtonosnih brzic, ostrih skal in tako imenovanih sifonov, ki lahko pogoltnejo avanturista. Stene reke obdajajo visoke skale, tako da praktično ni obale. Leta 1976 je na tej reki umrlo šest izkušenih kajakašev in zanje so zgradili posebno kapelico ter v njej pustili knjigo Legend. V njej so zapisana imena vseh tistih, ki so se spopadli z reko. Nekateri so preživeli, drugi žal ne.