To so najpogostejše poškodbe v fitnesu!

Koristi rekreacije so veliko večje od tveganj. Telesna aktivnost ima namreč številne pozitivne učinke tako na splošno zdravje, kot tudi na ohranjanje zdrave telesne teže. Na tem mestu lahko omenimo primer iz ZDA, kjer je zdravstvena blagajna zelo obremenjena zaradi vedno večjega števila ljudi s prekomerno telesno težo, kar posledično privede do številnih zapletov in potreb po zdravljenju sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, maščob, posledičnega srčnega infarkta, operacije in vstavitev bypassov, možganske kapi, obrabe sklepov in posledične implantacije totalnih endoprotez kolen, kolkov in še bi lahko naštevali. Naredili so raziskavo in izračunali, koliko letno porabijo za zdravstene storitve in reševanje zapletov debelosti ter prišli do ugotovitev, da bi bilo ceneje za državo, da bi vsem posameznikom s prekomerno telesno težo in potencialnim bolnikom plačali osebnega trenerja, ki bi deloval na preventivi.

Prednosti vadbe pod nadzorom osebnega trenerja so tudi v tem, da posameznika nauči pravilne izvedbe določenih gibalnih vzorcev, saj v nasprotnem primeru lahko pride do nezaželenih poškodb. Ker žal vsakdo nima te možnosti, je pomembno, da se pred kakršno koli obliko telesne aktivnosti ogrejete ter raztegnete. Že s 5 do 10-minutnim areobnim ogrevanjem se izboljša preskrba mišic s kisikom, poveča se prožnost tetiv, vezi, izboljša gibljivost sklepov in refleksi, s tem pa se zmanjša tudi možnot morebitnih poškodb. Če ste daljše obdobje mirovali in predvsem če ste pri rekreaciji šele začetnik, je zelo pomembno, da ne pretiravate, ampak svoje telo poslušate ter intenzivnost vadbe stopnjujete počasi in glede na lastne sposobnosti. Najprej se naučite pravilne izvedbe osnovnih gibalnih vzorcev kot je recimo počep, kar vam bo koristilo kasneje pri vseh oblikah športne aktivnosti.

Katere so najpogostejše poškodbe?

Predvsem pri vadbi v fitnesu brez osnovnega znanja nemalokrat pride do poškodb, ki se lahko pokažejo šele kasneje in imajo dolgoročne posledice. Kot nam je povedal ortoped dr. Mitja Maechtig, gre največkrat za poškodbe kolenskega in ramenskega sklepa ter hrbtenice: “Poškodbe kolenskega sklepa so najpogosteje posledica nepravilno izvedenega počepa. Lahko pride do poškodbe hrustanca pod pogačico, če je med izvedbo gibalnega vzorca počepa koleno pred prsti, poškodujejo se lahko tudi drugi kompartmenti v kolenu, kar privede do generalizirane obrabe. Pri prenizkem počepu lahko pride tudi do poškodbe meniskusa.“

Pri vadbi v fitnesu je najbolj izpostavljen ramenski sklep. Z izvedbo vseh vaj, ki vključujejo gibalne vzorce za srednjo aksilarno linijo (laično gledano je to za glavo), lahko namreč destabilizirano ramenski sklep, ki ga v bistvu silimo v izpah. “Posledično pride do ohlapnosti sprednjega dela sklepne ovojnice, poškodbe hrustanca, vezi, dolgoročno obrabo in do nestabilnosti ramenskega sklepa in ponavljajočih izpahov, ki terjajo operativni poseg,“ pojasni dr. Maechtig, ki opozarja tudi na pogosto nepravilno izvedbo vaj za trebušne mišice in vaj, ki vključujejo obremenitve hrbtenice. Te najbolj škodujejo ledveni hrbtenici. “Prihaja do obrabnih sprememb, ki dolgoročno vodijo v kronično bolečino v križu, stenozo spinalnega kanala (zožitev hrbtenjačnega kanala in posledično utesnjenost hrbtenjače), obrabo sklepov vretenc in posledično bolečine v hrbtenici ter hernie disci (vezivni obroč poči in skozi razpoko se iztisne želatinasta sredica podobno kot zobna pasta). Z nepravilnim gibom lahko pride tudi do akutne poškodbe in bolečine v križu z močnim izžarevanjem v eno od nog. Če so potem bolečine hude in kljub dolgotrajnejši analgetični terapiji ne izzvenijo in če so prisotni nevrološki izpadi (motnje mokrenja in odvajanja blata, upad mišične moči spodnjih okončin), je potreba preiskava MRI (magnetna resonanca) in morebiten operativni poseg.“

Kdaj poiskati pomoč pri ortopedu?

Kot svetuje otroped dr. Mitja Maechtig, je smiselno obiskati ortopeda v naslednjih primerih:

- če ima posameznik pri športnih aktivnostih občutek preskakovanja v kolenu (v kolenu začuti pri počepu in rotacijskem gibu preskok, včasih kolena tudi ne more popolnoma iztegniti – poškodba meniskusa),
- če se pojavi občutek nestabilnosti v kolenu,
- če se pojavi bolečina v sprednjem delu kolena (pri počepu in pri hoji po stopnicah navzdol),
- če se pojavijo hujše bolečine v kolenu, tudi ponoči, v sklepnih špranjah, ponavljajoči izlivi,
- če se pojavijo bolečine v kolkih, lahko ponoči, predvsem pri rotacijskih gibih ali občutek preskakovanja,
- če imate občutek nestabilnosti v rami ali ponavljajoče izpahe
- v primeru bolečin v ramenskem sklepu, če je omejena gibljivost pri aktivnostih in ponoči,
- v kolikor je zmanjšana moč in izpad mišic ramenskega sklepa,
- pri bolečinah v križu z izžarevanjem v eno nogo, če upade mišična moč ali se pojavijo dolgotranje onesposabljujoče bolečine, ki po intenzivni analgetični terapiji ne izzvenijo.

Vnetje in poškodbe mišic

Zagotovo ga ni junaka, ki ne bi poznal tistega neprijetnega občutka v mišicah (vnetje), ki se zelo pogosto pojavi po pretirani fizični obremenitvi in nam otežuje ali celo onemogoča nadaljne gibanje . Gre za 'muskelfiber', ki se strokovno imenuje DOMS ali delayed onset muscle soreness. “Do DOMS pride zaradi pomanjkanja kisika v mišicah, ki so bile podvržene obremenitvi. Zmotno je bilo mišljenje, da je DOMS posledica nalaganja laktata oziroma ocetne kisline in da to povzroči bolečino. Ocetna kislina se razgradi na laktat in vodikove ione. Vodikovi ioni povečajo kislost okolja in zmanjšajo mišično kontrakcijo, laktat se pa kot gorivo naprej uporabi v tkivih (predvsem gre za srce in počasna mišična vlakna). Dolgo časa je bila prisotna miselnost, da se z muskfibrom ne sme trenirati, kar ni res. Seveda lahko treniramo, vendar mora biti vadba manj intenzivna, najbolj je primerna aerobna vadba zmerne intenzivnosti, lahko treniramo tudi druge mišične skupine,“ pojasni dr. Maechtig. Bolečine v mišicah se lahko pojavijo takoj, v večini primerov pa šele 12 do 48 ur po telesni aktivnosti. Gre pa za povsem normalna reakcija telesa, s katero se mišice prilagajajo na povečane obremenitve, raziskave pa so pokazale, da klub številnim nasvetom laikov in strokovnjakov ni nobenega znanstveno dokazanega blagodejnega učinka za zmanjšanje ali preprečevanje 'muskelfibra'. Največkrat bo bolečina izginila v treh do sedmih dneh.

Nekaj povsem drugega so mišične poškodbe, natrganja in pretrganja mišic, ki lahko nastanejo zaradi neposrednega udarca (udarnina) ali pri preobremenitvi mišice. Bolečina nastane nenadoma med vadbo, običajno poškodovani predel tudi oteče ali se pokaže modrica. Najpogosteje so prizadete mišice v zadnji loži stegna, štiriglava mišica stegna, primikalke kolka, mišice meč ter dvo- in troglava mišica nadlahti. Poškodovana mišica je napeta, trda, na pritisk boleča, v njej lahko tipamo vrzel, pojavi se hematom. Vsak gib, v katerem sodeluje okvarjena mišica, povzroči hudo bolečino. Lahko sicer pomagajo domači recepti, a najbolje je, da obiščete zdravnika, predvsem če so težave oziroma bolečine vse večje, če se pojavi močno otekanje, če uda ne moremo obremeniti in se pojavi mravljinčenje ali gluhost okončine.
Čeprav je možnosti poškodb pri športu malo morje in znajo biti nekatere nadvse neprijetne, pa naj vas to ne odvrne od izvajanja katere koli oblike telesne aktivnosti, saj ta kot rečeno prinaša ogromno koristi v vseh pogledih. Naj torej rekreacija postane del vašega vsakdanjika, da se boste postarali zdravi in vitalni.