''Brez elektrotehnike bi težko preveslali Atlantik'', se je glasila okrogla miza, na kateri je absolvent Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Marin Medak predstavil potopis veslaškega podviga, ki ga je izvedel skupaj s tremi veslaškimi kolegi iz tujine.
Podvig, v katerem so štirje veslači veslali 45 dni, prepluli 4.700 kilometrov in na dan veslali po 15 ur. Dva veslača hkrati sta veslala dve uri, nato imela dve uri pavze. Zaradi vročine čez dan so lahko spali le ponoči. Povprečno so tako spali po 5 ur na dan in po največ uro in pol. Poleg morske bolezni, ki jih je spremljala prvih nekaj dni, so se po 14 dnevih zaradi izjemnih fizičnih in psihičnih naporov, ki so jih spremljali ekstremni pogoji bivanja na barki, pričele tudi halucinacije, ki pa so jim, po besedah Marina Medaka, le popestrile veslaški izziv od Kanarskih otokov do Barbadosa in resnejših zapletov niso povzročile.
Vendar pa je prav elektrotehnika pripomogla k dejstvu, da tudi sredi Atlantika niso bili odrezani od sveta. Imeli so internet in satelitski telefon. Na dan so tako povprečno poslali 15 elektronskih sporočil, enkrat na teden pa so poklicali domov. Poglavitni namen podviga je bil, da to naredijo zase. ''Ker smo tako dobro sodelovali skupaj, je bil ta veslaški podvig pravi užitek,'' zatrjuje Marin. Ker so sami pripravili barko, so poznali vsak njen kotiček in so znali ukrepati, ko je karkoli šlo narobe. Za pridobivanje elektrike so uporabljali sončne celice. Poleg napajanja komunikacijskih naprav je bila elektrika ključnega pomena za pridobivanje pitne vode. Uspeh veslaškega podviga zabeležila tudi Ocean Rowing Society, uradna organizacija za priznanje uspešno izvedenih veslaških podvigov.
S čim so si pomagali? Na odpravi so uporabljali elektrotehniške sisteme, ki so jim omogočili pridobivanje elektrike iz sončne energije. Elektriko so nato uporabljali za navigacijo, komunikacijo, luči, poslušanje glasbe in pridobivanje pitne vode. Ker so celoten sistem sami načrtovali, tudi niso imeli težav s pomanjkanjem elektrike. Lastno opremljena barka je pomenila tudi, da so jo dobro poznali in so tako lahko sproti reševali nastale probleme, kot je bilo na primer zalitje z vodo. Za uspešno izveden podvig, so bile po besedah Marina Medaka, ključne dobre priprave. Le teh so se lotili z inženirskim pristopom k reševanju problemov in so kompleksen ter obsežen podvig razčlenili na posamezna področja, te pa naprej na posamezne elemente. Vsak element zase pa je bil obvladljiv in enostavno izvedljiv. Veslanje je šport, kjer deluje celo telo, noge, hrbet in roke. Plovba je bila sicer počasnejša kot je pri tekmovalnemu veslanju, vendar pa je bilo tudi breme večje in obremenitev dolgotrajnejša. Čoln s posadko je tehtal okoli 1.400 kg, kar je pomenilo velike obremenitve za sklepe. Kljub ekstremnim obremenitvam telesa, do poškodb med podvigom ni prišlo.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV