Vse morske živali, ki so obarvane rdečkasto ali rožnato vsebujejo naravni astaksantin (losos, postrv, jastog, rak,..). Pridobivajo ga iz gojene mikroalge Haematococcus Pluvialis na obali Kona, na otoku Big Island na Havajih. Zelena alga Haematococcus Pluvialis pri neugodnih življenjskih pogojih (pomanjkanja hrane, intenzivnega sončnega obsevanja in vročine, lahko pa tudi mraza) spremeni svojo presnovo. Zaradi stresa se v celicah nakopičijo velike količine rdečega barvila astaksantina. Astaksantin deluje kot 'obrambni zid,' ki varuje alge pred pomanjkanjem hranil in intenzivno svetlobo. Prav neverjetno je, da lahko zaradi zaščitnega delovanja astaksantina alge tudi 40 let hibernirajo brez vode in hrane, v vročem poletnem soncu in zimskem mrazu. Ko se razmere zopet normalizirajo, ko je dovolj vode, hrane in primerna temperatura, se alge ponovno aktivirajo in začnejo opravljati fotosintezo.
Astaksantin se je v dveh in-vitro študijah pokazal kot najboljši naravni antioksidant, kar jih je znanost do danes odkrila. V prvi študiji se je izkazalo, da je astaksantin pri odstranjevanju singletnega kisika 550-krat učinkovitejši antioksidant od vitamina E, za katerega sicer velja, da je eden močnejših antioksidantov (Shimidzu et al., 1996):
Singletni kisik (reaktivna kisikova spojina) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside. Nastanejo kot stranski produkt normalne presnove (metabolizma) kisika in imajo pomembno vlogo pri celičnem signaliziranju, poleg tega pa jih levkociti izrabljajo kot obrambni mehanizem proti različnim mikrobom (npr. proti bakterijam), tj. imajo citotoksično delovanje.
Po drugi strani lahko med okoljskim stresom (npr. izpostavljenost ultravijoličnim žarkom (UV) ali toploti) količine teh spojin zelo narastejo, kar povzroči obsežne poškodbe celičnih struktur; tovrstno stanje imenujemo oksidativni stres.
Druga študija je bila opravljena na univerzi Creighton, kjer so antioksidantom merili sposobnost lovljenja prostih kisikovih radikalov. Rezultati so pokazali, da je naravni astaksantin 14 do 60 krat močnejši od ostalih v poskus vključenih antioksidantov (Bagchi, 2001).
Protivnetni učinek astaksantina
Astaksantin se je izkazal kot učinkovit antioksidant s protivnetnim učinkovanjem v več dvojno slepih in placebo kontroliranih kliničnih testih, v katerih so sodelovali bolniki z revmatoidnim artritisom, zažetjem središčnega živca v karpalnem tunelu, kolenskimi in sklepnimi oteklinami po vadbi, ter vnetjem kože pri izpostavljanju UV svetlobi (sončne opekline).
Revmatoidni artritis je na primer kronična, vnetna sistemska revmatična bolezen avtoimunske narave. Klinične raziskave so pokazale, da astaksantin znatno zmanjša bolečine v sklepu in ohranja gibljivost pri obolelih z revmatiodnim artritisom. Raziskava kaže na to, da imajo bolniki z revmatoidnim artritisom, ki uživajo astaksantin manj bolečin in več zadovoljstva pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
Protivnetni učinek astaksantina pri športnih poškodbah
Astaksantin je bil vključen v klinično raziskavo preprečevanja kolenskih in sklepnih oteklin pri športnikih, ki so izvajali intenzivno vadbo. Raziskava je pokazala znatno povečan odgovor imunskega sistema po vadbi. Prednost jemanja je tudi krajše obdobje regeneracije pri izvajanju vadbenih programov. Klinična raziskava učinka astaksantina na simptome, ki nastanejo pri t.i. teniškem komolcu je pokazala, da dnevno uživanje astaksantina ublaži bolečino, povezano s teniškim komolcem in poveča gibljivost komolca (Spiller, et al, 2006).
Astaksantin je skrivnost vrhunskih športnikov, saj poveča njihovo vzdržljivost, omogoča hitrejšo regeneracijo po treningu ali tekmovanju, prepreči bolečino sklepov in mišic po treningu, ter pri prekomernem izpostavljanju soncu zaščiti telo pred UV žarki.
V študiji narejeni na Švedskem leta 1998 je sodelovalo 40 zdravih moških študentov starih od 17 do 19 let. 20 jih je uživalo astaksantin, 20 jih je uživalo placebo. Študentje iz prve skupine so jemali 4mg astaksantina (1 kapsula) dnevno med obrokom 6 mesecev. Merili so maksimalno število počepov, ki jih vsak študent lahko naredi (Smithova metoda). Rezultati so bili izjemni: Po šestih mesecih je skupina, ki je uživala astaksantin izboljšala moč in vzdržljivost za 62%, medtem ko placebo skupina le za 22%. In to ob uživanju le 4 mg (priporočeni dnevni odmerek je 8-12mg dnevno).
Astaksantin pomaga tudi Gregorju Sobočanu, glavnemu trenerju v organizaciji EGSA (European Givory Sport Association). Gregor dobro pozna pozitivne učinke antioksidanta astaksantin, ki je glavna učinkovina v prehranskem dopolnilu Sportasan®, priporoča pa ga ''vsem vrhunskim in rekreativnim športnikom, ki želijo izboljšati svoje rezultate in uspešno premagati vse ovire na poti do izjemnega športnega dosežka.''
Prijave na našo nagradno igro so zaključene, zmagovalce pa bommo objavili v najkrajšem možnem času.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV