Poljubi? Bljak!

Med 168 različnimi kulturami je poljub romantična gesta v le 46 odstotkih kultur. Poljubljanje naj bi bilo povsem privzgojeno vedenje, izmišljotina zahodne kulture, pripadniki bolj zapletenih kultur pa naj bi se poljubljali več kot tisti, ki prihajajo iz preprosteje organiziranih družb.

Nam se morda strastno poljubljanje zdi univerzalni užitek, a to prepričanje je daleč od resničnega. Ponekod poljubi sploh niso zaželeni. Nova raziskava je pokazala, da je poljubljanje kot izraz seksualnih užitkov zaželeno le v 46 odstotkih različnih kultur. V Severni Ameriki, recimo, kar v 15 kulturah izmed 33 poljubljanje ni zaželeno. V Aziji med 27 kulturami poljuba kot romantično gesto ne dojemajo v 10 kulturah. Poljubljanje ni prisotno niti v subsaharski Afriki, Novi Gvineji ali na območju Amazonije, navajajo v izsledkih raziskave. Pripadniki plemena Mehinaku Braziliji naj bi celo dejali, da je to nekaj ogabnega.

William Jankowiak z Univerze Nevada v Las Vegasu trdi, da so so strokovnjaki, ki so izvedli raziskavo, prišli do ugotovitve, da je poljubljanje popolnoma naučeno vedenje, ki se je prenašalo iz generacije v generacijo predvsem v zahodnem svetu. Novi rezultati so ovrgli preteklo prepričanje, da je se v kar 90 odstotkih vseh kultur poljubljajo. Romantično in seksualno poljubljanje tako torej ni za vse tako zelo prijetno. Poljubljanje je bolj prisotno v kompleksnejših družbah.

Posebne razlage, zakaj bi se sploh poljubljali, niso predstavili, potreba po poljubih tudi ni določena v genih. Naše ustnice so sicer en najobčutljivejših delov našega telesa, polne živčnih končičev, ki so povezani s deli možganov za užitek.

Med 10-sekundnim poljubom se prenese okoli 80 milijonov bakterij, trdijo biologi. Poljubljanje tako pomaga partnerjem, da si delita bakterije, drug drugemu krepite imunski sistem in drug drugemu tako nudita boljšo zaščito pred boleznimi. Oba razvijeta obrambna telesca, ki pomagata premagovati bolezni, ki bi lahko napadle oba. Nekateri sicer verjamejo, da poljubljanje preplavi možgane z ljubeznijo, občutkom varnosti in lagodja, učinek za možgane naj bi bil podoben tistemu, ki ga povzroči dojenje. Naši predniki so verjetno tudi svoje otroke hranili iz ust v usta, s čimer so krepili medsebojno vez. Druga mogoča razlaga je, da naj bi naše prednike privlačilo zrelo sadje, rdeče ustnice pa spominjajo na nekaj privlačnega, sočnega, zrelega. Mesnate rdeče ustnice naj bi bile zato tudi spolno privlačne.

S poljubljanjem se tudi zmanjšuje nivo stresnega hormona v organizmu in povečuje nivo oksitocina, hormona, ki povzroča občutek lagodja, je koristen za zdravje in veselje. Vseeno pa strokovnjaki trdijo, da je poljubljanje, kot ga poznamo danes, sodobna 'pogruntavščina'. Partnerje izbiramo predvsem zaradi feromonov, ki nas prevzamejo. »Obnašanje imamo podedovano od drugih sesalcev, le da smo dodali še ekstra zadeve tekom evolucije,« je pojasnil Rafael Wlodarski, raziskovalec na oxfordski univerzi. Če to drži, je poljub v zahodnem svetu v resnici le način, kako se približati drugi osebi.