Kakšne nevarnosti vas čakajo v globinah

Podvodni ribolov ni le golo lovljenje rib, temveč gre za odkrivanje in spoznavanje morskega okolja, seveda pa vsebuje tudi dobro mero adrenalina. Lovec se dobesedno odpravi v neki drug svet, kjer lahko pozabi na vse drugo. A podvodni ribolov ni tako preprost, da bi pač pograbili podvodno puško in se vrgli v vodo. Potrebna je natančna psihofizična priprava in predvsem pridobiti veliko znanja. Po zakonu namreč podvodni ribiči ne smejo uporabljati dihalne opreme. Loviti morajo na vdih (apnea) in zaradi tega je podvodni ribolov lahko potencialno nevaren, predvsem pri večjih globinah. Nujno je dobro poznavanje zakonitosti potapljanja.

Podvodni ribolov ima zelo natančna pravila, ki skrbijo tako za okolje kot za varnost ribičev in ljudi okoli njih. In kazni lahko kršitelje zelo močno udarijo po žepu. Vsak, ki se želi posvetiti podvodnemu ribolovu, mora imeti dovoljenje, ki ga lahko dobi samo kot član katerega od ribolovnih društev. Če posameznika ujamejo brez dovoljenja, bo prejel kazen preko 200 evrov, lahko pa mu zasežejo tudi plovilo, opremo in seveda ulov.

Osnovna pravila podvodnega ribolova:
- prepovedani so vsi pripomočki, ki omogočajo dihanje pod vodo.
- lovijo se lahko samo odrasle ribe
- ne smete loviti v nacionalnih parkih in v času drstenja rib
- dnevni ulov je omejen na določeno težo

Oprema:
- ribolovno dovoljenje (obvezno)
- neoprenska obleka
- maska
- plavuti
- uteži
- boja
- puška, uporablja pa se tudi harpuna oz. sulica

A predvsem je pomembno, da se podvodnega ribolova ne lotevate ilegalno in brez predznanja, saj je lahko zelo nevarno, če ne poznamo vsaj osnov potapljanja. Zato je priporočljivo, da se začetnik pridruži kateremu od potapljaških klubov in se nauči potapljanja na vdih ter se spozna z nevarnostmi, ki obstajajo. A to za dobrega podvodnega ribiča še ni dovolj. Poznati mora tudi naravo rib. Mnogo informacij lahko izveste pri klubih, kot so Apnea, H2O Team, Nitro diving team ...

Najbolj pogoste puške, ki se uporabljajo pri lovu, so elastične in pnevmatske, seveda obstajajo tudi druge vrste. Puške so različnih velikosti in tipov, za katero pa se posameznik odloči, je odvisno od vrste ulova in načina lova. Za začetnika je najbolj primerna puška dolžine 75 ali 90 cm.
Priporočljiv je tudi nož in seveda potapljaška boja, ki opozarja ostale obiskovalce morja na površini, kje se lovec nahaja.

Nevarnosti podvodnega ribolova:
Podvodnega ribolova ne gre jemati zlahka, saj je relativno nevaren šport. Veliko nevarnost za podvodnega ribiča predstavljajo plovila. Nekateri upravljavci čolnov ali ladij pač ne držijo primerne razdalje od obale in tudi uporaba boje ne zagotavlja varnosti. Najbolje se je izogibati prometnim potem in loviti v času, ko je prometa najmanj.

Treba je tudi paziti na strupene živali, a so tovrstne poškodbe redke. Ustreljene ribe, obešene za pasom, bi potencialno lahko pritegnile morske pse, a se kaj takšnega zgodi redko.

Potencialno je lahko nevarna tudi puška, še posebej če gre za opremo, ki je ne poznamo dobro. Previdnost pri rokovanju z morebitno smrtonosnim orožjem nikakor ni odveč.

Veliko nevarnost predstavlja tudi hipoksija. Zgodi se, da lovec ostane pod vodo predolgo in ob vračanju na površje izgubi zavest. Zato je pametno imeti ob sebi še enega potapljača in kot smo že omenili, obiskati katerega od potapljaških klubov, ki se ukvarjajo s potapljanjem na dah. Nikoli ne smemo precenjevati svojih psihofizičnih sposobnosti.

Obstaja tudi nevarnost, da se lovec zaplete v ostanke mrež, vrvi, ki so na morskem dnu. V tem primeru je treba ohraniti mirno kri in tudi zaradi tega je treba s seboj imeti nož.

Čeprav je ta možnost danes redka, pa vseeno obstaja. Še zmeraj se namreč zgodi, da kje lovijo ribe z dinamitom. Tovrstne 'lovce' varnost drugih ne zanima.

Hiperventilacija pravzaprav ne da kaj več kisika v telo, pospeši pa izločanje ogljikovega dioksida in zaradi tega podvodni lovec ne čuti želje po novem vdihu in lahko preceni čas, ko bi se moral vrniti na površje. Lahko se zgodi, da se lovec onesvesti tik pod površjem in se utopi. To se je zgodilo tudi izkušenim lovcem.

Pri podvodnem ribolovu se nekako uporabljajo tri tehnike:

Lov ob obali
Pri lovu ob obali je ključnega pomena čas. Najbolje je, če se lotite lovljenja zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, saj se takrat ribe prehranjujejo. Lovec mora predvsem paziti, da je čim bolj tih in potrpežljiv, saj se mora ribi približati na strel.

Lov po luknjah
Pri tem je pomembno dobro poznavanje terena. Ribe se pač v nevarnosti rade skrijejo v luknje. Živali, ki živijo v luknjah, recimo morene, ugorji in tudi hobotnice, se v glavnem nahajajo globlje od desetih metrov, zato je pomembna tudi fizična pripravljenost.
Drugače pa je ta tehnika najbolj primerna za začetnike, saj jo lahko novinci izvajajo v plitvejših vodah. V glavnem bodo ribiči naleteli na ribe, kot so ugor, morena, škarpena, kaval, šarg, vrana, tabinja, kantar, mačka, pes-trnež, kirnja in tako naprej. Ni pa izključeno, da ne bodo našli še brancina, zobatca in orade. Izkušeni ribiči svarijo pri lovu na škarpene, ki lahko neprevidnega ribiča zbodejo s strupenimi bodicami, ko jo ta poskuša sneti s puščice. Potencialno nevarna je lahko tudi morena, saj njen ugriz vsebuje nevarne bakterije. Dobro je, če lovec ribo opazi pred bivališčem, še preden ona opazi njega. Pomembno je tudi pravilo, da lovec ne sme postreliti vseh rib, ki so v določeni luknji, saj s tem ribe izgubijo občutek varnosti. Če jih nekaj pustite, bodo tiste, ki ostanejo, sčasoma privabile druge in luknje bodo zmeraj polne.

Lov na čakanje
Lov na čakanje nekako velja za najbolj nevarno tehniko in naj bi se je lotevali le najbolj izkušeni ribiči. Lov namreč poteka tako, da se lovec neslišno potopi in nato čaka, da se mu približa riba. To lahko traja tudi preko dveh minut. Tehnika se v glavnem uporablja za lov na ribe, kot so brancin, orada, šarga, pica in zobatca. V bistvu obstajata dve različici: čakanje na dnu in čakanje v pol vode. Predvsem druga tehnika zahteva več znanja, saj lovec potrebuje dobro psihofizično pripravljenost. Lebdeti mora namreč nekje med dnom in površjem. Pri tehniki lova na čakanje je predvsem pomembna negibnost. Ribe namreč zaznavajo celo premik oči. Tudi zaradi tega obstajajo zrcalne maske, ki skrivajo oči.
Pri večjih globinah večina lovcev izvaja hiper ventilacijo in lahko se zgodi, da pozabijo na čas, zato lahko pride do hipoksije, nezavesti in tudi smrti. Prav zaradi tega je pomembno, da se ne izvaja hiperventilacije in da se lovci potapljajo v parih.

Seveda se podvodni ribiči odpravijo tudi na odprto morje in tudi tega podviga ne priporočamo novincem. Ribič mora biti dobro telesno pripravljen, saj se mora boriti s tokovi.

Na odprtem morju se pogosto uporablja tehnika lova na čakanje v pol vodi. Lovijo pa se ribe, kot so palamida, lica, gof, tuna, skuša, mečarica in tako naprej. Če je globina recimo 30 metrov, naj bi bil lovec nekje na 15 metrih, kar pomeni, da je ta način lova fizično izjemno naporen. En način je, da uporabljate vrv, ki je pripeta na potapljaški pas, drugi konec pa na bojo na površju. Drugi način je lebdenje brez povezave z bojo. Prvi način je lažji, a je treba paziti, da si vrvi ne ovijemo okoli udov, saj bi to lahko bilo nevarno v kakšnem izrednem primeru. Vibracije, ki jih lovec sproži pri potopu, bodo pri ribah v bližini vzbudile plenilski nagon in se bodo približale. Ko se riba približa, velja pravilo absolutnega mirovanja. Ribo mora lovec ustreliti v smeri plavanja, približno od 3 do 5 centimetrov za prvo bočno plavutjo. Vrvice od puščice si ne smete oviti okrog roke, saj je že 10 kilogramska riba, če ni dobro zadeta, lahko za lovca precej nevarna.

Pravilnik o športnem, podvodnem športnem in rekreacijskem ribolovu na morju:

Športni ribolov s podvodno puško je dovoljen z uporabo sulice z ostmi ali harpuno brez eksplozivnega naboja ali podvodne puške brez eksplozivnega polnjenja s harpunami brez eksplozivnega naboja.

Pri izvajanju športnega ribolova s podvodno puško lahko posamezni ribič uporablja največ dve sulici ali največ dve podvodni puški.

Športni ribolov in rekreacijski ribolov se morata izvajati na način, da ne motita ali ovirata izvajanja gospodarskega ribolova ali ribogojstva.

Športnega ali rekreacijskega ribolova se ne sme izvajati na mestih, ki so:
– bližje kakor 200 metrov od označenih objektov za gojitev morskih organizmov;
– bližje kakor 50 metrov od stoječih pravilno označenih mrež;
– bližje kakor 300 metrov od ribiškega plovila, ko ta sveti ali izvaja ribolov z obkroževalno mrežo;
– bliže kakor 50 metrov od plovila, ki že izvaja športni ali rekreacijski ribolov;
– pristanišča;
– kopališča v obdobju od 1. maja do 30. oktobra.

Ni dovoljeno izvajanje ribolova z živimi vretenčarji in naravnimi vabami, ki izvirajo iz živali, ki so ogrožene ali zavarovane v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Športni ribolov s podvodno puško se v skladu z zakonom, ki ureja morsko ribištvo, lahko izvaja izključno podnevi, od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ter le na dah in z uporabo lastne sile.

Pri športnem ribolovu s podvodno puško je dovoljena uporaba baterijske svetilke.

Športnega ribolova s podvodno puško se ne sme izvajati:
– tako, da se moti ali ovira izvajanje gospodarskega ribolova in ribogojstva;
– s plovila, v katerem je naprava za dihanje pod vodo;
– z uporabo vlečnih vozil ali z vleko s površinskim plovilom;
– bližje kakor 200 metrov od označenih objektov za gojenje morskih organizmov;
– bližje kakor 50 metrov od stoječih pravilno označenih mrež;
– v pristaniščih;
– na kopališčih v obdobju od 1. maja do 30. oktobra.

V času izvajanja športnega ribolova s podvodno puško je obvezna uporaba signalne boje minimalne prostornine 10 litrov, ki mora biti z vrvjo povezana z izvajalcem športnega ribolova s podvodno puško.

Letna dovoljenja za športni ribolov, letna dovoljenja za športni ribolov s podvodno puško in ribolovne dovolilnice se izda na zahtevo stranke nosilec javnega pooblastila za izdajo letnih dovoljenj za športni ribolov, letnih dovoljenj za športni ribolov s podvodno puško oziroma ribolovnih dovolilnic.

Letno dovoljenje za športni ribolov in letno dovoljenje za športni ribolov s podvodno puško se izda le članom društev, ki so člani zveze društev za športni ribolov na morju in so v skladu s 16. členom tega pravilnika vrnili izpolnjeni obrazec za vodenje seznama dnevnega ulova nosilcu javnega pooblastila za izdajo letnih dovoljenj za športni ribolov oziroma letnih dovoljenj za športni ribolov s podvodno puško.

Pristojbina za letno dovoljenje za športni ribolov s podvodno puško je 40 evrov.

15. člen (dovoljena količina dnevnega ulova)
(1) Dovoljena količina dnevnega ulova je količina rib, ki jih lahko izvajalec prostočasnega ribolova ujame na ribolovni dan.
(2) Pri izvajanju prostočasnega ribolova je dovoljena količina dnevnega ulova do 5 kilogramov rib, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo najmanjše dovoljene lovne mere za ribe in predpisov, ki urejajo ogrožene ali zavarovane vrste.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljena količina dnevnega ulova ena riba nad 5 kilogramov ali dve ribi s skupno težo nad 5 kilogramov, ob upoštevanju predpisov ki urejajo najmanjše dovoljene lovne mere za ribe in predpisov, ki urejajo ogrožene ali zavarovane vrste.
(4) Večji ulov rib, kakor je določen s tem členom, je dovoljen samo na ribolovnih tekmovanjih, ki jih organizirajo društva, ki so člani zveze društev za športni ribolov na morju.

16. člen (vodenje seznama dnevnega ulova in poročanje o njem)
(1) Pri izvajanju športnega ribolova in športnega ribolova s podvodno puško mora izvajalec športnega ribolova po končanem ribolovu v obrazec za vodenje seznama dnevnega ulova vpisati podatke o ulovu rib po številu in teži ločeno po vrstah.
(2) Izvajalec športnega ribolova mora izpolnjeni obrazec za vodenje seznama dnevnega ulova vrniti nosilcu javnega pooblastila za izdajo letnih dovoljenj za športni ribolov oziroma letnih dovoljenj za športni ribolov s podvodno puško najpozneje do 15. januarja za preteklo koledarsko leto.
(3) Nosilec javnega pooblastila za izdajo letnih dovoljenj za športni ribolov oziroma letnih dovoljenj za športni ribolov s podvodno puško mora poslati v ribiški kataster zbirnik podatkov o številu izkoriščenih ribolovnih dni, številu in teži rib ločeno po vrstah za vsak mesec v letu posebej najpozneje do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.
(4) Nosilec javnega pooblastila za izdajanje dnevnih in tedenskih ribolovnih dovolilnic mora poslati v ribiški kataster podatke o številu izdanih ribolovnih dovolilnic ločeno po mesecih izdaje najpozneje do 15. januarja za preteklo koledarsko leto.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!