Prvo vprašanje, ki se pojavlja pri fotografskem ali eidetičnem spominu je, ali v resnici obstaja? Eni znanstveniki so o tem prepričani, drugi pa idejo o popolnem spominu zavračajo.
Fotografski spomin naj bi imelo manj kot 10 odstotkov prebivalstva, a naj bi bil predvsem pogost pri otrocih. Tekom odraščanja se lastnost fotografskega spomina počasi izgublja.
Namen spomina je namreč v tem, da prikličemo relevantne informacije.
A v glavnem pravzaprav govorimo o slabem, normalnem, dobrem in odličnem spominu. Tudi ljudje, za katere velja, da imajo fotografski spomin, si namreč ne morejo zapomniti prav vseh podrobnosti. Večina med njimi pa v glavnem uporablja posebne 'trike' in vaje, s katerimi si zapomnijo ogromne količine podatkov. A v tem primeru govorimo o odličnem mnemonskem spominu. Pravzaprav do danes ni noben človek uspel uradno dokazati, da ima fotografski spomin – v najožjem pomenu definicije. Se pravi, da bi lahko 100-odstotno opisal prav vse dane podatke.
In to je pravzaprav zelo spodbudno, saj pomeni, da lahko vsak, fizično in psihično zdrav človek, izboljša svoj spomin. Spomin lahko namreč treniramo, skoraj tako kot mišice – z redno vajo. Obstaja ogromno tehnik za treniranje spomina in možganov na splošno. Pomembna pa je tudi prehrana.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV