Mnogim od vas je pametni telefon že padel iz rok in na vašo nesrečo pristal na strani z zaslonom. Če niste uporabljali zaščite, je bila velika verjetnost, da je počil ali se kako drugače poškodoval in sledilo je drago popravilo. Ampak zakaj telefon vedno pade ravno na stran z zaslonom? Kaj ne veljajo zakonitosti kovanca, ko sta obe možnosti – da kovanec pristane na strani cifre oz. grba – enako verjetni?
Če vam je kaj v uteho, niste samo vi tisti, ki imate to smolo. Gre za fenomen, ki ga je znanstveno obrazložil fizik Robert Matthews, ki je za študijo, v kateri je ugotavljal, zakaj kruh vedno pristane na tisti strani, na kateri je namazan, leta 1996 prejel Ig Nobelovo nagrado. Ta je parodija pravih Nobelovih nagrad, podeljujejo pa jih za nenavadne oz. na prvi pogled zelo trivialne dosežke na področju znanstvenega raziskovanja, ki nas sprva nasmejijo, kasneje pa nam dajo misliti.
Kot je pojasnil, ljudje telefone držimo zelo ohlapno, naši prsti pa so pozicionirani malce pod centrom težnosti telefona, s čimer tvegamo, da nam bo zdrsel iz roke. Ko telefon enkrat začne padati, se začne obračati. Pri izračunih je Matthews upošteval, da ima večina telefonov gladko ohišje, pri tem pa je določil tudi hitrost vrtenja. Upošteval je še dolžine, težo in kot, pod katerim telefon pada. Študija potrjuje to, kar že vemo – da telefon večinoma pristane z zaslonom, obrnjenim proti tlom. To se zgodi iz preprostega dejstva. Kot rečeno, ljudje telefon držimo na določen način in večinoma v višini prsi, kar ustvarja idealne pogoje, da pristane na zaslonu.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV