Zakaj Afrika počasi razpada na dva dela?

Pod afriško celino se nahaja eden najbolj fascinantnih geoloških procesov na Zemlji. Tako imenovani vzhodnoafriški tektonski razkol (East African Rift System) se razteza več tisoč kilometrov, od Etiopije proti Mozambiku. Gre za območje, kjer se afriška plošča postopoma ločuje na dve manjši: nubijsko ploščo na zahodu in somalijsko ploščo na vzhodu.

Plošči se oddaljujeta zelo počasi, le nekaj milimetrov na leto. To je približno tako hitro, kot rastejo človeški nohti. A ko tak proces traja milijone let, lahko spremeni podobo celotnih celin.

Nova raziskava znanstvenikov z Univerze Columbia se je osredotočila na območje Turkanskega razkola v Keniji in Etiopiji. S pomočjo seizmičnih meritev so ugotovili, da je tamkajšnja zemeljska skorja veliko tanjša, kot so predvidevali. Na nekaterih mestih meri le okoli 13 kilometrov, medtem ko v okoliških območjih presega 35 kilometrov.

Vodja raziskave Christian Rowan je pojasnil, da je območje doseglo fazo, ki ji geologi pravijo 'necking'. To je kritična stopnja, v kateri se skorja tako stanjša, da postane nadaljnje razpiranje praktično neizogibno. Po njegovih besedah je vzhodna Afrika v procesu razpadanja napredovala precej dlje, kot so menili doslej.

Če si predstavljate, da se celina preprosto razpoči kot počeno steklo, je slika nekoliko preveč poenostavljena. Proces je veliko bolj počasen. Ko se tektonske plošče oddaljujejo, nastajajo razpoke, skozi katere proti površju prodira magma. Ta sčasoma ustvari novo oceansko skorjo. Ko se razdalja dovolj poveča, območje zalije morska voda in rodi se novo morje, ki lahko čez milijone let postane ocean.

Prav tako sta nastala današnje Rdeče morje in Atlantski ocean, ko se je pradavni superkontinent Pangea pred več kot 200 milijoni let začel lomiti na manjše dele.

Kratek odgovor: ne.

Čeprav naslovi pogosto namigujejo, da se Afrika 'hitro lomi', je treba poudariti, da se spremembe merijo v milijonih let. Tudi po najnovejših ocenah bo do nastanka novega oceana minilo še zelo dolgo. Nekateri geologi ocenjujejo, da bi se lahko novo morsko območje oblikovalo v 20 do 30 milijonih letih, drugi opozarjajo, da je časovnica še precej negotova.

To pa ne pomeni, da proces danes ni opazen. V regiji so pogosti potresi, vulkanska dejavnost in nastajanje velikih razpok v pokrajini. Satelitske meritve že desetletja potrjujejo, da se območje dejansko razteza in širi.

Eden najbolj zanimivih vidikov nove študije nima neposredne povezave z oceanom, ampak z nami samimi.

Območje Turkana je znano kot eno najbogatejših nahajališč fosilov zgodnjih človeških prednikov. Dolga leta so znanstveniki domnevali, da je bila ta regija nekakšno središče človeške evolucije. Nova raziskava pa nakazuje drugačno možnost: morda tam ni živelo bistveno več naših prednikov kot drugod po Afriki, ampak so geološki procesi ustvarili idealne pogoje za ohranitev fosilov.

Preprosto povedano, vzhodna Afrika morda ni toliko 'zibelka človeštva', kot je ogromna in izjemno dobro ohranjena arhivska omara naše davne preteklosti.

Če se zdi Zemlja nespremenljiva, je v resnici nenehno v gibanju. Gorovja rastejo, oceani nastajajo in celine potujejo po planetu s hitrostjo, ki je za človeka skoraj neopazna.

Vzhodna Afrika nam danes ponuja redek vpogled v proces, ki je v preteklosti oblikoval večino sveta, kot ga poznamo. In čeprav novega oceana ne bomo dočakali, geologi pravijo, da imamo privilegij opazovati enega najpomembnejših geoloških dogodkov na Zemlji, medtem ko se še odvija.

Viri: ScienceAlert, Nature Communications, Columbia Climate School, ScienceDaily, Smithsonian Magazine, SciTechDaily.