Stanje svetovnih ledenikov je ogroženo, saj je skoraj 40 odstotkov njihove skupne mase že obsojene na propad – tudi če bi se globalno segrevanje takoj ustavilo, kažejo nove raziskave. Znanstveniki ocenjujejo, da bodo ledeniki do leta 2020 izgubili 39 odstotkov svoje mase, kar je trend, ki je nepovraten ne glede na prihodnja dejanja in bo verjetno prispeval k dvigu svetovne morske gladine za 113 milimetrov, poroča CNN.
Če bo svet nadaljeval s sedanjo podnebno politiko, ki ne bo omejila globalnega segrevanja na 1,5 C, bi se lahko izguba povečala na 76 odstotkov, ugotavlja članek, objavljen v reviji Science. Ta scenarij bi bil katastrofalen za države, ki so odvisne od ledeniške vode za namakanje, proizvodnjo energije in oskrbo s pitno vodo. "Razlika med izgubo 39 odstotkov in 76 odstotkov ledeniške mase je razlika med prilagajanjem in popolnim neprilagajanjem," je za CNN povedal James Kirkham, glaciolog pri Mednarodni pobudi za kriosferno podnebje.
Čeprav študija kaže mračno sliko, so njeni avtorji polni upanja, pravi Lilian Schuster, raziskovalka na Univerzi v Innsbrucku, ki je sodelovala pri študiji. "Želimo pokazati, da se za vsako desetinko stopinje zmanjšanja globalnega segrevanja lahko ohrani nekaj ledeniškega ledu," je povedala za CNN.
Temperature še naprej naraščajo
Skoraj 200 držav je leta 2015 podpisalo Pariški sporazum in se zavezalo, da bodo globalno segrevanje omejile na precej pod 2 C nad predindustrijsko ravnjo, po možnosti pa na 1,5 C. Vsaka država se sama odloči, kako bo dosegla te cilje.
Vendar temperature še vedno naraščajo – trenutne napovedi kažejo, da bi se svet do leta 2100 lahko segrel za do 2,9 C. Vsakih dodatnih 0,1 C med 1,5 C in 3 C pomeni dodatno izgubo 2 odstotkov svetovne ledeniške mase, kaže študija.
"Nismo aktivisti, to so podatki," je pudaril Harry Zekollari, raziskovalec na Vrije Universiteit v Bruslju in ETH Zürich, ki je prav tako sodeloval pri študiji.
"Včasih nam ljudje rečejo, da s širjenjem tovrstnih informacij strašimo javnost. Jaz samo poročam o tem, kaj nam govorijo računalniški modeli."
"Eden najpomembnejših člankov desetletja"
"Prebojna raziskava je eden najpomembnejših člankov desetletja o projekcijah ledenikov," je dejal Kirkham, ki ni bil vključen v študijo, jo je pa predstavil na konferenci ZN. Prejšnje študije so napovedovale izgubo ledenikov le do leta 2100, datuma, ki se pogosto uporablja v političnih ocenah učinkov podnebne krize. Toda ledeniki lahko potrebujejo desetletja ali celo stoletja, da se prilagodijo podnebnim spremembam, kar pomeni, da se bodo dejanski učinki naraščajočih temperatur morda pokazali šele s časovnim zamikom.
Za raziskavo tega pojava so avtorji uporabili osem obstoječih modelov ledenikov in izvedli večstoletne simulacije, ki kažejo, kako se bo spreminjal vsak posamezen ledenik. Z uporabo tolikšnega števila modelov so dobili širok spekter rezultatov. Na primer, številka, da bodo ledeniki izgubili 39 odstotkov svoje mase, če temperature ostanejo enake, je mediana vrednosti v razponu od 15 do 55 odstotkov.
"Kljub širokemu razponu vsi modeli kažejo enak trend," je dejala Gufinna Aalgeirsdóttir, profesorica na Univerzi na Islandiji, ki ni sodelovala v študiji. "Sporočilo je zelo jasno," je povedala za CNN. "Vsi modeli kažejo isto – več segrevanja, več ledeniške mase izgubljamo. Učinki se razlikujejo tudi glede na regijo, odvisno od tega, kako izpostavljeni so posamezni ledeniki podnebnim spremembam," je zapisano v študiji.
Med najbolj ogroženimi so ledeniki v zahodni Kanadi in Združenih državah Amerike, severovzhodni Kanadi, Skandinaviji in ruski Arktiki.
Vir: index.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV