Znanost

So moški možgani res starejši od ženskih?

M.K.

12. 02. 2019 08.28

Ta teden so na družbenih omrežjih dosti prahu dvignili izsledki raziskave, ki pričajo o tem, da ženski možgani delujejo povprečno nekaj let mlajši od enako starih moških možganov. Kaj to v resnici pomeni in ali bi vas moralo skrbeti, se sprašujemo v nadaljevanju.

Raziskava, objavljena ta teden v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je zasledila zaskrbljujoče dejstvo o naših možganih – v vseh starostnih obdobjih se ženski možgani zdijo v povprečju nekaj let mlajši kot njihove enako stare moške različice.

Zaradi te prednosti so ženske lahko manj dovzetne za spremembe, povezane s staranjem. Druge raziskave potrjujejo, da ženske v fazi staranja dosegajo na kognitivnih testih boljše rezultate od moških. Nekatere raziskave pa so odkrile manjši upad spominskih sposobnosti pri starejših ženskah v primerjavi z moškimi. Torej, kaj to pomeni?

Možganski metabolizem oziroma presnova odraža pretvarjanje glukoze v gorivo za celice. Za ta proces so odgovorni mitohondriji oziroma 'tovarne' v celici, ki skrbijo za telesno energijo. FOTO: Thinkstock

Omenjena raziskava je proučevala možganski metabolizem oziroma presnovo – kako dobro možgani pretvarjajo glukozo v gorivo – ter učinkovitost rabe kisika in pretok krvi. Skupina znanstvenikov, pod vodstvom doktorja Manuja S. Goyala, docenta za radiologijo in nevrologijo na Univerzi v Washingtonu, je uporabila slikovne podatke možganov več kot 200 ljudi, starih od 20 do 82 let. Za analizo podatkov so uporabili strojno učenje, pri čemer so ugotovili, da se ženski možgani, kar se metabolizma tiče, vedno zdijo mlajši kot njihovi moški vrstniki. Razlika je bila prisotna v vseh starostnih skupinah, kar kaže na to, da razvoj možganov že v zgodnjih fazah zastavi tudi potek staranja pozneje v življenju.

Podatki o staranju so zelo pomembni za raziskovalce. "Rezultati kažejo na razlike med spoloma pri tem, kako se možgani spreminjajo skozi čas, poleg tega pa je raziskava del večjega raziskovalnega programa, ki se poglablja v odnose med staranjem, spolom, metabolizmom telesa in možganov ter Alzheimerjevo boleznijo," je pojasnil Goyal.

"Nekateri procesi, ki se odvijajo s staranjem možganov, so popolnoma normalni in celo zdravi," dodaja dr. Goyal. Starejši možgani niso nujno bolni možgani. "Na primer, stoletnik lahko ostane kognitivno sposoben in fizično aktiven vse do smrti, čeprav je star." Preprečevanje staranja možganov bi lahko imelo svoje prednosti, morda pa ne bi storilo ničesar in bi lahko celo povzročilo škodo. "Alzheimerjevo bolezen imenujemo 'bolezen staranja', ker je vedno pogostejša, saj ljudje živijo dlje," je povedal doktor Jason Karlawish, profesor medicinske etike. "A tukaj gre zgolj za opazovanja. Alzheimerjeva bolezen ni neizogibna posledica staranja, ampak gre za bolezen."