Cepiva proti koronavirusu lahko pomagajo v boju proti raku

Cepiva, ki temeljijo na tehnologiji mRNA, vse bolj dokazujejo svoj potencial za revolucijo v medicini. Nove raziskave kažejo, da bi lahko imela cepiva mRNA proti covidu-19 nepričakovano korist – podaljšala bi življenja ljudi, ki se zdravijo zaradi raka, s povečanjem učinkovitosti imunoterapije, poroča New Scientist.

Analiza zdravstvenih kartotek skoraj 1000 bolnikov z napredovalim kožnim in pljučnim rakom je pokazala, da so tisti, ki so prejeli cepivo mRNA proti covidu v 100 dneh po začetku imunoterapije (zdravila, znana kot zaviralci imunskih kontrolnih točk), živeli skoraj dvakrat dlje kot tisti, ki v tem obdobju niso bili cepljeni. Rezultati bodo zdaj potrjeni v kliničnem preskušanju, ki naj bi se začelo do konca leta.

"Rezultati so preprosto izjemni," je dejal Elias Sayour z Univerze na Floridi, ki verjame, da bi nekega dne lahko ustvarili cepiva mRNA, ki bi specifično okrepila imunski odziv pri bolnikih z rakom.

"Ali lahko izdelamo nekakšen 'glavni ključ' v obliki cepiva mRNA, ki bi prebudilo imunski sistem pri vsakem bolniku z rakom? Lahko si predstavljate potencial, ki bi ga to imelo," je dejal Sayour.

Vendar je opozoril, da še ni čas za klinična priporočila. "Ne maram dajati nasvetov, dokler nekaj ni dokazano. Ko poskušate uporabiti imunski sistem za boj proti raku, vedno obstajajo tveganja," je dejal in dodal, da bi se morali bolniki držati obstoječih smernic za cepljenje.

Imunski sistem pogosto uniči rakave celice, preden postanejo nevarne, vendar nekaterim tumorjem uspe obiti ta obrambni mehanizem. To storijo tako, da izklopijo" imunski odziv tako imenovanih celic T, katerih naloga je uničiti maligne celice.

Eno od teh "stikal" je protein PD-1, ki se nahaja na površini celic T. Ko se PD-1 veže na protein PD-L1, ki se nahaja na površini nekaterih celic, aktivira signal "ne napadaj me". Številni raki zlorabljajo ta mehanizem tako, da proizvajajo velike količine PD-L1.

Zaviralci imunskih kontrolnih točk delujejo tako, da preprečijo vezavo teh beljakovin, kar omogoča celicam T, da ponovno napadejo tumor. Ta zdravila, ki so znatno izboljšala preživetje pri pljučnem raku in melanomu, so svojim ustvarjalcem leta 2018 prinesla Nobelovo nagrado.

Vendar pa se njihova učinkovitost zelo razlikuje. Če se imunski sistem ne odzove na tumor in ne pošlje celic T, da bi ga napadle, zdravila ne morejo storiti veliko. Zato zdaj potekajo raziskave o kombiniranju imunoterapije s cepivi, ki spodbujajo imunski sistem k prepoznavanju in napadu tumorskih celic.

Cepiva proti raku so običajno zasnovana tako, da sprožijo odziv na mutirane beljakovine v rakavih celicah, in so pogosto prilagojena vsakemu bolniku. "Poskušamo ugotoviti, kaj je edinstvenega pri njihovem tumorju," pravi Sayour. "Vendar to zahteva veliko časa, denarja in kompleksne priprave."

Med kliničnimi preskušanji je Sayourjeva ekipa opazila nekaj presenetljivega – celo nespecifična cepiva mRNA, ki niso bila zasnovana za raka, so pokazala močan učinek.

"To nas je popolnoma presenetilo," je dejal. Julija letos so objavili študijo, ki kaže, da lahko cepiva z mRNA sprožijo protitumorske odzive, tudi če ne ciljajo neposredno na tumorske beljakovine – vsaj pri miših. Takšna cepiva aktivirajo prirojeni imunski odziv, ki deluje kot alarm: sprožijo migracijo celic T iz tumorjev v bezgavke, kjer nato spodbudijo druge celice k ciljni obrambi.

Če je to splošna lastnost cepiv z mRNA, so raziskovalci domnevali, da bi lahko enako veljalo tudi za cepiva proti covidu-19. Sayour in njegova ekipa sta analizirala zapise bolnikov, zdravljenih v centru za raka MD Anderson v Teksasu.

Od 884 ljudi z napredovalim pljučnim rakom jih je 180 prejelo cepivo z mRNA proti covidu v 100 dneh po začetku imunoterapije. Njihovo preživetje je bilo približno 37 mesecev, v primerjavi z 20 meseci za tiste, ki niso bili cepljeni.

V drugi skupini 210 ljudi z metastatskim melanomom je bilo v istem obdobju cepljenih 43 bolnikov, ki so imeli povprečno preživetje med 30 in 40 meseci, v primerjavi z 27 meseci za tiste, ki niso bili cepljeni. Nekateri so bili v času analize še živi, kar pomeni, da bi lahko bilo dejansko število višje.

Rezultate so predstavili na kongresu Evropskega združenja za medicinsko onkologijo (ESMO) v Berlinu.

Opazili so tudi posamezne primere, ko so se tumorji po cepljenju proti covidu zmanjšali, kar kaže na to, da imajo cepiva mRNA občasno protitumorski učinek tudi brez imunoterapije. "To je zagotovo mogoče, vendar so potrebne nadaljnje raziskave," pravi Sayour.

Kljub tem ugotovitvam so ZDA nedavno napovedale veliko zmanjšanje naložb v tehnologijo mRNA, čeprav so ta cepiva med pandemijo pokazala ogromne koristi in imajo ogromen potencial za zdravljenje bolezni, ki presegajo zgolj nalezljive bolezni.

Vir: Index