Grenlandija se počasi premika: Kam in kaj to pomeni?

Pod površjem Grenlandije poteka tiha, a pomembna geološka preobrazba. Zaradi pospešenega taljenja ledene plošče se spreminjajo temelji samega otoka – od premikov tal do sprememb v zemeljski skorji, ki bi lahko vplivale na prihodnjo kartografijo in navigacijo po Arktiki.

Znanstveniki s Tehnične univerze na Danskem (DTU) so analizirali dvajset let GPS-meritev na 58 točkah po celotnem ozemlju Grenlandije. Njihove ugotovitve kažejo, da se otok premika proti severozahodu s hitrostjo približno dveh centimetrov na leto.

Pri tem se nekatera območja raztezajo, druga pa krčijo, kar pomeni, da se Grenlandija kot celota postopno zmanjšuje. A kot poudarja geofizik Danjal Longfors Berg z DTU, bi se ta trend lahko v prihodnosti obrnil zaradi vse hitrejšega taljenja ledenikov:

"Na splošno se Grenlandija nekoliko zmanjšuje, vendar bi se to lahko spremenilo s pospešenim taljenjem, ki ga vidimo zdaj," pojasnjuje Berg v članku, objavljenem na spletni strani univerze.

Grenlandsko skorjo trenutno oblikujejo trije glavni procesi:

tektonsko premikanje plošč,

zmanjšanje pritiska zaradi taljenja ledenikov in

ledeniška izostatična prilagoditev (GIA) – počasno dvigovanje zemeljske skorje po koncu zadnje ledene dobe.

Z uporabo kombinacije GPS postaj na Grenlandiji in v Severni Ameriki, računalniškega modeliranja ter ocen gibanja skorje v zadnjih 26.000 letih so raziskovalci uspeli natančno ločiti vplive posameznih procesov.

Rezultati, objavljeni v reviji Journal of Geophysical Research: Solid Earth, predstavljajo najbolj podrobne meritve gibanja Grenlandije doslej.

Led, ki se je stalil v zadnjih desetletjih, je sprožil navzven usmerjen pritisk, zaradi katerega se je površina Grenlandije rahlo razširila in dvignila. Vendar se hkrati odvija nasproten proces, povezan z dolgotrajnimi spremembami ledenih mas iz obdobja zadnje ledene dobe.

"Vidimo gibanje v nasprotnih smereh – Grenlandija se dviguje in krči hkrati. Kratkoročno se širi zaradi taljenja, dolgoročno pa krči zaradi preostalih učinkov ledene dobe," pojasnjuje Berg.

Znanstveniki opozarjajo, da imajo ti premiki konkretne posledice za sodobno kartografijo in navigacijske sisteme. Ker se tudi fiksne referenčne točke na otoku počasi premikajo, je spremljanje teh sprememb ključno tako za geodetske meritve kot za razumevanje geološke dinamike Arktike.

"Pomembno je razumeti gibanje kopenskih mas. Seveda so te spremembe zanimive za geoznanost, vendar so ključne tudi za navigacijo in kartografijo," zaključuje Berg.

Vir: dnevnik.hr