Če vas hladno vreme in dolge noči delajo žalostne, ne skrbite, niste edini. Ta dobro poznan fenomen se imenuje sezonska razpoloženjska motnja (SAD) in je ena najbolj razširjenih oblik depresije v svetu. Strokovnjaki si glede možnih vzrokov za nastanek motnje niso enotni. Raziskava, opravljena v Veliki Britaniji, kaže na možne korelacije med nastankom tega stanja in barvo oči posameznika.

Ena bolj uveljavljenih teorij o nastanku SAD je tako imenovana hipoteza zemljepisne širine, ki kot možnega krivca v ospredje postavlja lokacijo bivanja na Zemlji. Tako naj bi bila SAD bolj razširjena po državah, ki so dlje od ekvatorja. Sprožila naj bi jo drastično zmanjšana izpostavljenost soncu v zimskih mesecih. A rezultati kar nekaj raziskav ne podpirajo te hipoteze.

Tako je tudi pri naslednji potencialni razlagi, ki pravi, da je SAD posledica sprememb v cirkadianem ritmu. Cirkadiani ritem, bolj poznan pod izrazom „notranja ura“, ljudem služi kot neke vrste nadzorni center v možganih, ki nadzoruje izpust hormonov in s tem narekuje naše vedenje in počutje. Tako naj bi z zmanjševanjem deleža dnevne svetlobe prihajalo do motenj v tem delikatnem možganskem mehanizmu.

Spet druge teorije v ospredje postavljajo neravnovesje hormonov serotonina in melatonina. Serotonin nam daje motivacijo in energijo, medtem ko je melatonin zadolžen za vzbujanje zaspanosti.

Te teorije, kot v resnici večina teorij v znanosti, temeljijo na nedoslednih in pogostokrat kontradiktornih raziskavah. Ker pa je SAD po vsej verjetnosti kombinacija mnogih bioloških in psiholoških faktorjev, obstaja velika možnost, da so ti potencialni vzroki med seboj tesno povezani.

Najnovejša študija, opravljena na 175 študentskih univerzah v Walesu in na Cipru, kaže na direktno povezavo med posameznikovo barvo oči in dovzetnostjo na razvoj SAD. Raziskovalci so ugotovili, da ljudje s svetlo ali modro barvo oči odražajo manjšo stopnjo depresije kot ljudje s temno ali rjavo barvo oči. Ti izsledki se ujemajo z ugotovitvami nekaterih prejšnjih raziskav, ki poročajo o višjem pojavu depresije med rjavookim oziroma temnookim prebivalstvom.

Razlog naj bi bilo dejstvo, da so oči temnejše barve zmožne procesirati manj svetlobe kot oči svetlejše barve. Očesna mrežnica je ključen del našega vidnega organa, ki vsebuje celice, občutljive na svetlobo. Ko svetloba vstopi v oko, te celice sprožijo živčne impulze, ki tvorijo vizualno podobo v naših možganih.

Leta 1995 so znanstveniki odkrili, da nekatere celice mrežnice, namesto oblikovanja slike, pošiljajo informacije o stopnji svetlosti do hipotalamusa v možganih. Hipotalamus je pomembna možganska struktura, ki izloča hormone za uravnavanje telesne temperature, lakote in spalnih ciklov.

Ko se količina modre in zelene svetlobe poveča, hipotalamus zmanjša izločanje melatonina. Oči s svetlejšim pigmentom (modre ali sive oči) so bolj občutljive na svetlobo. To pomeni, da jim ni treba absorbirati toliko svetlobe kot rjavim ali temnim očem, preden te informacije dosežejo celice mrežnice. Tako ljudje s svetlejšimi očmi jeseni in pozimi sprostijo manj melatonina. Ta mehanizem bi lahko bil odgovoren za razvoj neke vrste odpornosti na sezonsko razpoloženjsko motnjo pri posameznikih s svetlejšimi očmi.

Tradicionalno obstajata dve teoriji, ki se uporabljata za razlago, zakaj se modre oči pojavljajo pri prebivalcih zahodnega sveta, ki živijo dlje od ekvatorja. Prva teorija pravi, da so svetlejše oči morda bolj privlačne nasprotnemu spolu, kar bi lahko zagotovilo reproduktivno prednost. Druga pa trdi, da so modre oči stranski učinek mutacije, ki povzroči svetlejšo barvo kože. Ta mutacija se je razvila, ker pomaga telesu ustvariti več vitamina D iz sončne svetlobe v delih sveta, ki zlasti pozimi prejmejo manj sončnih žarkov.

Barva oči seveda ni edini dejavnik. Ljudje, ki preživijo ogromno časa v zaprtih prostorih, so prav tako bolj dovzetni za razvoj sezonske razpoloženjske motnje. Na srečo lahko že preprost sprehod v soju sončnih žarkov pomaga izboljšati splošno razpoloženje. Zato tudi v zimskih razmerah poskrbite za dovolj gibanja.