Celine se sušijo hitreje kot kdaj koli: Ogrožena je zaloga pitne vode

Svet se sooča z zaskrbljujočo izgubo zalog sladke vode. Nova znanstvena analiza podrobno osvetljuje, da se kopenski deli Zemlje izsušujejo z izjemno hitrostjo. Kot poročajo mediji, kot je Science Alert, velik del te izgubljene vode konča v oceanih, kar predstavlja pomembnejši prispevek k dvigu globalne morske gladine v primerjavi s taljenjem ledenih plošč.

Raziskovalna skupina pod vodstvom znanstvenika Hrishikesha Chandanpurkarja z univerze FLAME v Indiji izpostavlja nujno potrebo po strateških ukrepih za prilagajanje na pričakovana obdobja bistvene suše, ki jih pogojujejo podnebne spremembe in izčrpavanje podzemnih vodnih virov. Znanstveniki so s pomočjo obsežnih satelitskih podatkov, ki jih zbirajo misije NASA več kot dve desetletji, vzpostavili natančno sliko sprememb v zalogah vode na kopnem od leta 2002 dalje.

Avtorji študije so ugotovili: "Ugotavljamo, da so kopenski deli Zemlje – vse površine, razen Grenlandije in Antarktike – doživeli izjemno stopnjo izsušitve. Površina, ki jo je prizadel ta proces, se vsako leto poveča za površino, ki je dvakrat večja od Kalifornije."

Človeške dejavnosti, vključno z emisijami toplogrednih plinov in regulacijo vodotokov, resno motijo naravni hidrološki cikel. Posledično se mokra območja postajajo še bolj vlažna, medtem ko se suha območja izraziteje izsušujejo – vendar te spremembe niso v ravnovesju.

Ekipa poudarja: "Suha območja se izsušujejo hitreje, kot mokra območja postajajo vlažna. Hkrati se je površina, ki jo je prizadela izsušitev, povečala, medtem ko se je površina, ki bi postajala bolj vlažna, zmanjšala."

Posledice so uničujoče globalno. Zaloge sladke vode v jezerih, rekah in podzemnih vodonosnikih se vztrajno zmanjšujejo. Kar 75 % svetovnega prebivalstva je locirano v 101 državi, kjer se izguba sladke vode pospešuje. Znanstveniki opozarjajo, da večina te izgubljene vode odteka v oceane in tako neposredneje prispeva k dvigu morske gladine kot taljenje ledenih površin.

Glavni vzrok za trend sušenja je predvsem izguba vode na območjih z visokimi zemljepisnimi širinami, kot sta Kanada in Rusija, kar je neposredno povezano s procesom taljenja ledu in permafrosta. Na celinah brez ledenikov je kar 68 % izgube vode posledica izčrpavanja zalog podzemnice zaradi človekovega delovanja.

Zaradi spremenjenih vzorcev padavin, ki jih povzročajo podnebne spremembe, se ljudje vse bolj zanašajo na podzemne vire vode, katerih obnavljanje ni dovolj hitro. Prekomerno črpanje podzemne vode predstavlja še posebej pereč problem v kmetijskih regijah, ki so odvisne od namakanja. Med temi so pomembni primeri, kot je kalifornijska Centralna dolina, ki pridela 70 % svetovnih mandljev, ali območja gojenja bombaža v bližini izsušenega Aralskega jezera v Srednji Aziji.

Avtorji študije navajajo: "Trenutno je prekomerno črpanje podzemne vode ključni dejavnik pri zmanjševanju zalog podzemnice v sušnih regijah, kar znatno povečuje učinke naraščajočih temperatur, širjenja sušnih razmer in pojavov ekstremnih suš."

Znanstveniki odločno opozarjajo, da je ohranjanje globalnih zalog podzemne vode ključnega pomena v kontekstu segrevajočega se planeta. Upajo, da bodo mednarodna prizadevanja za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri pripomogla k ohranitvi tega dragocenega naravnega bogastva.

"Čeprav lahko prizadevanja za zajezitev podnebnih sprememb morda naletijo na ovire, ni razloga, da bi s tem popustila tudi naša prizadevanja za zajezitev izsuševanja kopenskih delov našega planeta," zaključujejo člani raziskovalne skupine.

Rezultati navedene raziskave so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Science Advances.

Vir: Index