Eno najbolj priljubljenih živil po svetu je zagotovo krompir. Ne glede na to, ali ga jemo kuhanega, pečenega ali ocvrtega v olju, milijoni ljudi vsak dan uživajo vsaj neko obliko krompirja.
Ne le, da je bogat s hranili, ampak vsebuje tudi vitamin C, kalij, vlaknine in odporni škrob (ki je dober za bakterije v našem prebavnem sistemu), poleg tega pa je naravno brez glutena.
Ampak ali veste, od kod izvira krompir? Večina ljudi bo verjetno rekla, da iz Južne Amerike, iz Andov. In ne bi se motili. Saj so prav na tem območju starodavni naseljenci prvič gojili to rastlino, ki se je po 16. stoletju razširila po vsem svetu.
Vendar so znanstveniki odkrili zanimivo dejstvo v "družinskem drevesu" krompirja. Kot poročajo v študiji, objavljeni v reviji Cell, so analizirali 450 genomov gojenega krompirja in 56 genomov divjih vrst krompirja ter odkrili, da krompir, kot ga poznamo danes, izvira iz Južne Amerike izpred približno 9 milijonov let. In to še ni vse. Analiza je pokazala, da je krompir nastal kot naravni križanec med prednikom krompirja in divjim paradižnikom.
Natančneje, s križanjem rastline Etuberosum, ki jo danes najdemo v Peruju in je zelo podobna krompirju, vendar ji manjkajo gomolji divjega paradižnika. Kot poudarjajo znanstveniki, sta imeli ti dve rastlini skupnega prednika pred približno 14 milijoni let, kar jima je omogočilo, da sta se sčasoma križali in ustvarili novega hibrida.
Pojav teh hibridov je privedel do razvoja gomoljev na novo nastali rastlini, iz katere je kasneje nastal krompir. Znanstveniki so odkrili, da so geni, odgovorni za nastanek plodov pri paradižniku, odgovorni za nastanek gomoljev pri rastlini krompirja.
Z razvojem gomolju podobne rastline se je novoustvarjeni krompir lahko prilagodil ostrim in hladnim razmeram v gorah, kar je novoustvarjeni vrsti omogočilo preživetje in hitro širjenje.
"Krompir je resnično eno najpomembnejših živil človeštva, ki združuje izjemno vsestranskost, hranilno vrednost in kulturno razširjenost na načine, s katerimi se lahko kosa le malo kultur," je dejal Sanwen Huang, genomski biolog na Kitajski akademiji kmetijskih znanosti in glavni avtor študije.
Trenutno po vsem svetu gojijo približno 5000 različnih sort krompirja. Znanstveniki upajo, da bi rezultati te študije lahko pomagali izboljšati gojenje krompirja, ki se zaradi globalnih podnebnih sprememb trenutno sooča s težavami.
Vir: dnevnik.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV