Največja nevarnost umetne inteligence ni izguba služb, opozarjajo strokovnjaki

Kot poroča ScienceAlert, se je svet v nekaj letih hitro navadil na uporabo umetne inteligence. Orodja, kot je ChatGPT, so postala del vsakdana, kar je sprožilo strahove, da bodo stroji izrinili ljudi iz številnih poklicev. Vendar pa gospodarski kazalci kažejo povsem drugačno sliko: stopnja brezposelnosti v Evropski uniji je zgodovinsko nizka, v Združenem kraljestvu in ZDA pa še nižja.

Razlog je preprost: tehnologija res nadomesti nekatere naloge, a hkrati ustvari nove oblike dela. Tako je bilo tudi v preteklosti: od industrijske revolucije do uvedbe bankomatov, ki so sprva vzbujali strah, a so na koncu povečali število zaposlenih v bankah.

V 19. stoletju je tretjina britanskih delavcev delala v kmetijstvu, danes pa je ta delež komaj odstotek. Avtomatizacija je omogočila razvoj industrije in ustvarila povsem nove sektorje. Podoben vzorec se je pojavil tudi ob uvedbi bankomatov – ti niso zmanjšali števila bančnih uslužbencev, temveč so omogočili širitev bančnih poslovalnic. Kot navaja ScienceAlert, se danes dogaja nekaj podobnega: podjetja sicer uporabljajo umetno inteligenco kot izgovor za odpuščanja, a dejanski vpliv na trg dela je za zdaj majhen.

Primer radiologije je zelo zgovoren. Leta 2016 je eden od pionirjev umetne inteligence Geoff Hinton menil, da bi morali prenehati izobraževati radiologe, ker bodo stroji kmalu boljši od ljudi. Danes je povpraševanje po radiologih v ZDA rekordno. Umetna inteligenca jim omogoča hitrejšo obdelavo slik, zato lahko sprejmejo več pacientov, ljudje pa še vedno želijo človeški stik.

Sprva je veljalo, da bo dostop do naprednih orodij zmanjšal razlike med delavci, saj bi vsi imeli pomoč pri analiziranju informacij, pisanju in odločanju. Toda raziskave, na katere se sklicuje ScienceAlert, kažejo nasprotno: največ pridobijo visoko usposobljeni posamezniki, ki znajo umetno inteligenco učinkovito uporabljati. Razlog je presenetljiv: tudi sprejemanje nasvetov je veščina. V raziskavi, ki jo omenja ScienceAlert, so šahisti z nižjo sposobnostjo pogosto ignorirali vrhunske nasvete, zato se razlika med njimi in najboljšimi ni zmanjšala.

Če se bo trend nadaljeval, bi se lahko oblikovali dve skupini:

- delavci z nizko produktivnostjo, ki uporabljajo umetno inteligenco za vsakodnevne naloge, a ostajajo v slabo plačanih službah,

- manjša skupina visoko izobraženih strokovnjakov, ki obvladujejo tehnologijo in ustvarjajo večino nove vrednosti.

Kot piše ScienceAlert, je prav ta razkorak največje tveganje, ki ga prinaša umetna inteligenca – ne izguba služb, temveč poglabljanje družbene in ekonomske neenakosti.

Umetna inteligenca bo nedvomno preoblikovala trg dela, vendar ne na način, ki ga mnogi pričakujejo. Namesto množične brezposelnosti se pojavlja nevarnost, da bodo koristi tehnologije neenakomerno porazdeljene. Tisti, ki bodo znali umetno inteligenco uporabljati kot orodje za povečanje svoje produktivnosti, bodo imeli prednost, medtem ko se lahko drugi znajdejo v manj stabilnih in slabše plačanih poklicih. Pravi izziv prihodnosti bo zato zagotoviti, da bo tehnološki napredek koristil čim širšemu krogu ljudi.

Vir: ScienceAlert