Pod kilometrom ledu našli ostanke živali

Raziskovalna znanstvena ekipa je vrtala v podzemno antarktično jezero, oddaljeno 600 kilometrov od južnega pola. Odkrili so presenetljive znake prastarega življenja - trupla majhnih živali, ki so se ohranila pod več kot kilometrom ledu. Kozice in tardigradi, vsi manjši od makovih semen, so bili najdeni v ledeniškem jezeru Mercer, vodnem telesu, ki je bil zapečaten pod ledenim površjem več kot tisoč let.

Do sedaj smo ljudje lahko jezero videli le posredno, z radarjem, ki prodre skozi led in drugimi slikovnimi metodami. To se je spremenilo 26. decembra, ko so raziskovalci, financirani s strani ameriške Nacionalne znanstvene fundacije, s posebno vrtilno tehniko prodrli do starodavnega jezera.

Odkritje živali je bilo „popolnoma nepričakovano,“ pravi David Harwood, mikropaleontolog, ki sodeluje na ekspediciji. Skrivnostnost najdbe se je še povečala, ko so biologi spoznali, da so nekatere najdene živali pravzaprav kopenske. Osemnogi tardigradi so podobni kopenskim vrstam, ki živijo v vlažnih tleh. Kar so raziskovalci najprej imeli za vrsto črvov, pa so pravzaprav vitice kopenskih rastlin ali morda gliv.

Raziskovalci so mnenja, da so bitja naseljevala ribnike in potoke v Transantarktičnem gorovju, približno 50 kilometrov od jezera Mercer, med krajšimi toplimi obdobji - bodisi v zadnjih 10.000 letih ali pa pred 120.000 leti. Kasneje, ko se je podnebje ohladilo, je led prekril te živalske oaze. Kako so kozice in tardigradi dosegli jezero Mercer, je še vedno predmet razprave. Odgovore bomo morda dobili, ko bo raziskovalna ekipa poskušala določiti starost materiala z uporabo datiranja ogljika.

„Gre za zares zjemno zanimivo najdbo,“ pravi Slawek Tulaczyk, strokovnjak za preučevanje ledenikov na univerzi v Kaliforniji. Tulaczyk, ki je preučeval sedemente, pridobljene pod ledeniškim ledom v devetdesetih let prejšnjega stoletja, pravi, da se pod ledeno ploščo še nikoli ni našlo nič podobnega. Bil je so-vodja edine predhodne misije vrtanja v antarktično jezero. Leta 2013 so v jezeru Whillans, 50 kilometrov stran od jezera Mercer, znanstveniki našli ogromno mikrobov, niso pa zaznali nobenih znakov višje razvitih oblik življenja.

„Reke pod ledom bi lahko prinesle ostanke živali iz gorovja do jezera. Po drugi strani pa bi lahko bitja primrznila na spodnji del ledenika, ki je tekom stoletij počasi drsel proti jezeru. Z drugimi besedami, ključ do razumevanja davnega stanja Transantarktičnega gorovja morda leži zakopan na dnu jezera, oddaljenega 50 kilometrov stran,“ je še dodal Tulaczyk.

Znanstveniki so z delom na jezeru zaključili in petega januarja zapečatili vrtino. Ko se s svojimi vzorci vrnejo domov, bo projekt vstopil v počasnejšo, bolj metodično fazo. V prihodnjih mesecih bo skupina poskušala oceniti starost živalskih ostankov z uporabo radiokarbonskega datiranja, ki bo razkrilo, ali so najdbe mlajše od približno 40.000 let.

Znanstveniki bodo poskusili s posebno metodo, imenovano DNK sekvenciranje, ugotoviti tudi, ali najdene kozice spadajo k morskim ali sladkovodnim vrstam. Kemijske analize ogljika pa bi lahko potrdile, ali so živali živele v sončnem ekosistemu in se hranile s fotosintetskimi algami, ali pa so vsaj nekaj časa morda živele v temnem, podledeniškem okolju.

Biolog Byron Adams je mnenja, da bi lahko našli tudi žive primerke. „Ko sem pogledal v blato iz jezera Mercer, sem upal, da bom našel nekaj živega. To sem zares hotel videti. A to je bil majhen vzorec, komaj ena žlička. Če bi lahko preučili več vzorcev, je možno, da bi našli žive primerke."