Kdaj boste umrli? Vaš občutek je morda boljši, kot si mislite

Raziskovalci pod vodstvom Shoheija Okamota z Univerze v Tsukubi so analizirali podatke o starejših prebivalcih Japonske in primerjali njihova pričakovanja z dejansko življenjsko dobo.

V raziskavi je sodelovalo 2447 ljudi, starih najmanj 60 let. Leta 1996 so jih vprašali, do katere starosti pričakujejo, da bodo živeli. Tisti, ki na vprašanje niso znali odgovoriti, so bili iz analize izključeni, zato je raziskovalcem ostalo 2054 uporabnih odgovorov.

Udeleženci so pričakovano starost smrti ocenili med 63. in 120. letom. Njihovo življenje so nato spremljali kar 28 let, kar je raziskovalcem omogočilo precej nenavadno primerjavo: kaj so ljudje pričakovali in kaj se je z njimi dejansko zgodilo.

Rezultat je zelo zanimiv.

Med udeleženci, pri katerih je bilo mogoče določiti dejansko starost ob smrti, jih je približno 59 odstotkov živelo dlje, kot so sami pričakovali. Večina je torej svojo življenjsko dobo podcenila.

To ne pomeni, da so ljudje sposobni natančno napovedati leto ali dan svoje smrti. Njihove ocene so bile pogosto precej nenatančne. Kljub temu se je pokazala zanimiva povezava: ljudje, ki so pričakovali daljše življenje, so v povprečju tudi dejansko živeli dlje.

Povezava je ostala prisotna tudi po upoštevanju starosti, spola, zdravstvenega stanja in nekaterih drugih dejavnikov, poroča ScienceAlert.

Eden najbolj zanimivih podatkov je povezan s številko 80.

Veliko udeležencev je kot pričakovano starost navedlo prav 80 let. To je bila takrat približno številka, ki je ustrezala splošni predstavi o pričakovani življenjski dobi na Japonskem.

Toda pri starejšem človeku je pomembno razlikovati med pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu in pričakovano preostalo življenjsko dobo.

Človek, ki je že dopolnil 60, 70 ali 80 let, je namreč že preživel del zdravstvenih tveganj, ki vplivajo na statistično pričakovano življenjsko dobo od rojstva. Zato njegova prihodnja življenjska doba ni enaka številki, ki jo pogosto slišimo kot povprečno življenjsko dobo prebivalstva.

Raziskovalci menijo, da bi lahko ljudje pri svojih ocenah uporabljali prav takšne splošno znane številke. Vendar raziskava ne dokazuje, da je to neposreden razlog za njihove napačne napovedi.

Razlike so se pokazale tudi med različnimi skupinami udeležencev.

Ženske in ljudje z več leti izobraževanja so bili pogosteje med tistimi, ki so živeli dlje od svojih pričakovanj. Ljudje s slabšim zdravstvenim stanjem pa so svojo preostalo življenjsko dobo praviloma ocenjevali manj optimistično.

Zanimivo je tudi, da so bolj izobraženi udeleženci redkeje izbirali okrogle številke, kot so 75, 80 ali 85 let. Vendar bolj natančna številka še ni pomenila, da je bila napoved tudi dejansko natančnejša.

Pri tem delu je potrebna previdnost.

Raziskava je pokazala povezavo med pričakovano in dejansko življenjsko dobo, vendar ne dokazuje, da pozitivno razmišljanje oziroma pričakovanje dolgega življenja človeku podaljša življenje.

Ljudje, ki pričakujejo dolgo življenje, so lahko na primer že v boljšem zdravstvenem stanju, imajo bolj zdrave navade ali poznajo svojo družinsko zdravstveno zgodovino. Prav ti dejavniki pa lahko vplivajo tudi na njihovo dejansko življenjsko dobo.

Zato iz rezultatov ne moremo sklepati, da bomo živeli dlje samo zato, ker verjamemo, da bomo dočakali visoko starost.

Vprašanje, kako dolgo bomo živeli, ni samo zanimiv psihološki pojav. Vpliva lahko tudi na zelo konkretne življenjske odločitve.

Če nekdo pričakuje, da bo živel krajše, kot bo dejansko, lahko podcenjuje količino denarja, ki jo bo potreboval po upokojitvi. Po drugi strani lahko človek, ki pričakuje zelo dolgo življenje, varčuje več in si zaradi tega že danes privošči manj.

Prav zato so ocene pričakovane življenjske dobe pomembne tudi pri načrtovanju upokojitve, varčevanju in drugih dolgoročnih finančnih odločitvah.

Čeprav je 28-letno spremljanje udeležencev zelo zanimivo, rezultatov ne smemo razumeti kot univerzalnega pravila za vse ljudi.

Udeleženci so bili starejši prebivalci Japonske, zato ugotovitev ni mogoče samodejno prenesti na mlajše ljudi ali prebivalce drugih držav.

Poleg tega so svojo pričakovano življenjsko dobo navedli samo enkrat, leta 1996. Raziskovalci zato niso mogli preveriti, kako bi se njihova pričakovanja pozneje spremenila zaradi bolezni, pomembnih življenjskih dogodkov ali sprememb zdravstvenega stanja.

Pomembno je tudi, da je bila raziskava objavljena kot predobjava in v času objave še ni bila strokovno pregledana. Njene ugotovitve je zato smiselno razumeti kot zanimiv raziskovalni rezultat, ne kot dokončen znanstveni odgovor.

Najbolj zanimiv zaključek raziskave je preprost. Ljudje očitno niso popolnoma brez občutka za to, kako dolgo bodo živeli.

Tisti, ki so pričakovali daljše življenje, so v povprečju res živeli dlje. Toda njihove napovedi niso bile dovolj natančne, da bi lahko govorili o nekakšnem notranjem števcu življenjske dobe.

Pri večini se je pokazala predvsem ena napaka. Svojo življenjsko dobo so podcenili in na koncu živeli dlje, kot so pričakovali.

Morda je zato najbolj zanimivo vprašanje nekoliko drugačno: če bi vedeli, da imate pred seboj več časa, kot si trenutno predstavljate, bi zaradi tega danes živeli drugače?

Viri: medRxiv, ScienceAlert, Sociological Focus