Ko smo se v vrtcu učili prepoznavati barve in njihova imena, smo se držali teh preprostih konceptov - rdeča, rumena, bela, črna ... Vendar smo se z odraščanjem naučili, da je za barvami skritega veliko več, kot smo sprva mislili, in da ljudje ne vidijo istih barv na enak način.
To je vprašanje, na katerega poskušajo najti odgovor znanstveniki z različnih področij, in zdi se, da so mu najbližje nevroznanstveniki iz Nemčije. Namreč, študija, objavljena v reviji Journal of Neuroscience, se je po pomoč obrnila na tehnologijo.
"Želeli smo vedeti, kako so podobne barve kodirane v različnih možganih. Z drugimi besedami, ali lahko barve, ki jih vidimo, prepoznamo tudi, če imamo le nevronske barvne signale iz možganov drugih ljudi?", pravi dr. Michael Bannert z Univerze v Tübingenu v Nemčiji.
Dr. Bannert in njegov kolega, profesor Andreas Bartels, sta analizirala možgansko aktivnost 15 udeležencev in ugotovila, da so barve pri različnih ljudeh predstavljene in obdelane na enak način.
S funkcionalno magnetno resonanco (MRI) sta posnela slike možganov preiskovancev, ki so gledali vizualne dražljaje, in identificirala različne signale za rdečo, zeleno in rumeno barvo. Vzorec možganske aktivnosti se je zdel podoben pri preiskovancih, ki prej niso bili vključeni, kar pomeni, da je bilo mogoče barvo, ki so jo videli, pravilno napovedati preprosto s primerjavo s slikami možganov drugih udeležencev. Predstavitev barv v možganih je pri posameznikih veliko bolj enotna, kot smo mislili prej.
"Zdaj vemo, da ko vidite rdečo ali zeleno ali katero koli drugo barvo, to aktivira vaše možgane na zelo podoben način kot moje možgane," pravi soavtor študije profesor Bartels. Tudi na zelo nizki ravni so stvari v različnih možganih predstavljene podobno, kar je temeljno novo odkritje.
Prostorsko kodiranje barv v možganih je specifično za posamezna območja in je dosledno organizirano pri vseh posameznikih. Bartels in Bannert domnevata, da mora za ta enoten razvoj obstajati funkcionalni ali evolucijski pritisk, in dodajata, da je treba to razmerje še pojasniti.
"Presenečeni smo bili, da so si celo subtilne razlike med posameznimi barvami v različnih možganih tako podobne glede vzorcev aktivnosti, ki jih sprožajo med obdelavo na določenih vidnih področjih. To prej ni bilo znano," je poudaril prof. Bartels.
Vir: zimo.dnevnik.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV