Kako je človeštvo prešlo iz bakrene v železno dobo?

Tri tisoč let stara talilnica kovin Kvemo Bolnisi v južni Gruziji bi lahko razkrila, kako so ljudje prešli iz bakrene v železno dobo.

Antropološka arheologa Nathaniel Erb-Satullo in Bobbi Klymchuk z britanske univerze Cranfield sta ponovno preučila omenjeno arheološko najdišče, rezultate pa so objavili v reviji Journal of Archaeological Science .

Čeprav so prej mislili, da se je tam proizvaja železo, glede na najdeni hematit (železov oksid) in žlindro (stranski produkt taljenja kovin), so sodobne kemijske analize in mikroskopske slike pokazale, da se je železov oksid dejansko uporabljal kot dodatek za izboljšanje taljenja bakra.

To je dokaz namerne uporabe železa v procesu taljenja bakra in kaže, da so ti metalurgi železov oksid, geološko spojino, ki se je kasneje uporabljala kot ruda za taljenje železa, razumeli kot ločen material in eksperimentirali z njegovimi lastnostmi v peči, pravi Erb-Satullo v objavi na spletni strani Univerze Cranfield .

Dodal je , da njegova uporaba nakazuje, da je bilo takšno eksperimentiranje delavcev v talilnicah bakra ključnega pomena za razvoj železove metalurgije .

Železna doba, ki je trajala le približno 700 let, je prinesla velike spremembe v kmetijstvu, vojskovanju in izdelovanju orodij. Podobni poskusi z bakrom in železom so se verjetno odvijali tudi drugod, vključno z Izraelom, zaradi pogostega sočasnega pojavljanja nahajališč železa in bakra.

Železo je sicer ena izmed industrijskih kovin, vendar je zaradi pomanjkanja pisnih zapisov, nagnjenosti železa k rjavenju in pomanjkanja raziskav o njegovih proizvodnih mestih iskanje njegovega izvora oteženo. Zato je najdišče v Kvemo Bolnisiju tako vznemirljivo, ugotavlja Erb-Satullo.

V tej raziskavi je čudovita simetrija, saj lahko s tehnikami sodobne geologije in znanosti o materialih vstopimo v misli starodavnih metalurgij. Vse to lahko storimo z analizo žlindre, navadnega odpadka, ki je videti kot kosi nenavadne kamnine, pravi Erb-Satullo na koncu.

Vir: dnevnik.hr