Sedem znanstvenikov s kitajske akademije znanosti in nemškega inštituta Max Planck je pred nedavnim dokazalo, da so v duhovne oziroma verske namene konopljo kot rekreativno drogo ljudje v osrčju Azije uporabljali že pred najmanj 2.500 leti. V članku, ki so ga objavili v znanstveni reviji Science Advances so pojasnili, da so do tega odkritja prišli s proučevanjem predmetov s starodavnega pokopališča Jirzankal v dolini reke Tashkurgan. To območje je danes del skrajno zahodne Ljudske republike Kitajske oziroma njene province Xinjiang.

Znanstveniki so za potrebe proučevanja najprej analizirali 10 lesenih posod s svetlečim kamenjem, ki so jih našli v grobovih, nedaleč stran od nekdanjega naselja. Posode in kamni so imeli očitne sledi gorenja in znanstvenike je zanimalo, zakaj je temu tako in kaj so prebivalci tega dela gore Pamira pri ritualu pokopavanja preminulih žgali v teh posodah. Najprej so ugotovili, da je bila to rastlina. Nato so ostanke organskega materiala identificirali kot vrsto konoplje, ko pa so najdene vzorce organskih snovi dali v kromatografsko in sketrometrično analizo, pa so prišli do izjemnega odkritja. Dokazi so namreč govorili, da gre za kemijsko spojino CBN, v katero se po oksidaciji spremeni tetrahidrokanabinol, bolj znan pod okrajšavo THC.

Uspeli so celo rekonstruirati pogreb

S tem so se koščki sestavljanke o verskih in duhovnih običajih pred 2.500 leti v dolini reke, nedaleč stran od današnje četveromeje med Tadžikistanom, Pakistanom, Afganistanom in Kitajsko začeli sestavljati kar sami od sebe. Raziskovalci so CBN našli v kar devetih od desetih analiziranih lesenih posodic z okrasnimi kamni, nato pa so na podlagi drugih najdenih predmetov uspeli celo rekonstruirati pogreb, ki je bil nekoč videti tako, da so pokojnika položili v široko podzemno sobo, nato so okrog njega zanetili ogenj, v posode dodali konopljo in ob ritmični glasbi tistega časa v halucinogenem transu svojega bližnjega pomagali ponesti v svet duhov. Pri tem so verjetno verjeli, da so zaradi svete rastline tudi sami začasno odpotovali v onostranstvo.

Situacija na areološkem najdišču pokopališča Jirzankal se je tako nenadoma spremenila v dramatično arheološko detektivsko in forenzično zgodbo. »Nadaljna izkopavanja in analize grobov so razkrile, da 10 od skupaj 34 ljudi, katerih ostanki so bili najdeni na pokopališču, ni izhajalo iz tega kraja, kar je dokazovalo, da so ljudje že takrat potovali med državami oziroma skupnostmi. Vendar pa je imel samo eden od omenjenih desetih pokopanih tujcev ob sebi tudi leseno posodo, kar kaže na to, da je bila uporaba konoplje najbrž bolj kot ne lokalni običaj. »Poznavanje psihoaktivne uporabe konoplje se je dolgo povezovalo zgolj z elitami starih družb, kakršni so bili šamani, vendar pa so lastnosti spreminjanja zavesti s pomočjo konoplje bila očitno vse močnejše orodje tudi v ritualnih in prelomnih vidikih življenja,« so znanstveniki zapisali v reviji.

V nadaljevanju so nato pojasnili razliko med konopljo, ki so jo našli v starodavnih grobovih in tisto, ki so jo našli v kraju Pazyryk, nekoliko vzhodneje v Xinjiangu na Kitajskem. »Na podlagi razlik lahko zaključimo, da se je priljubljenost ritualnega 'kajenje' konoplje iz elitnih družbenih razredov postopoma začela širiti proti navadnim pripradnikom družbe, in to pred najmanj 2.500 leti v vzhodnem Pamirju na ozemlju današnje Kitajske.«

Rezultati raziskave korak bližje h globalni legalizaciji?

Njihovo odkritje je spektakularno in razburljivo na večih ravneh. V tem odkritju je namreč govora o majhnem priznanju dokazane finančne upravičenosti konoplje kot sorazmerno neškodljive rekreativne droge, ki ga poleg tega smatrajo tudi kot vir hrane, gradbeni material, sestavni del oblačil in (kar je še najpomembnejše) kot snovi z zdravilnimi lastnostmi. Najbolj dramatični vidiki tega odkritja so tisti, ki govorijo o dokazani povezanosti uživanja konoplje s poduhovljenjem in haluciniranjem, a znanstveniki so v svojem delu dokazali tudi, da je konoplja že v daljni preteklosti imela močan vpliv na razvoj verovanja, oziroma religije. O tem je pisal že starogrški zgodovinar Herodot v svojih zgodbah, v katerih je opisoval učinke uživanja konoplje.

Ob tem se strokovnjaki navezujejo tudi na starost in kraj razvoja zaratustrstva, prve in nastarejše znane religije, ki temelji na nauku preroka Zaraturstre, in naj bi bila edinstvenega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljala temelj tako Zahodnjaških kot tudi Vzhodnjaških religij, ter njenega vpliva na judovstvo, krščanstvo in islam. Nikoli se denimo ni špekuliralo o tem, da je, na primer, olje za maziljenje morda dejansko konopljino olje in da je kot tako omenjeno tudi v svetih besedilih krščanstva in islama. Če torej povežemo vse te ugotovitve, hitro postane jasno, da je odkrirje kitajsko-nemške raziskovalne ekipe zelo pomembno za pojasnjevanje izvora kulture modernega sveta in dokaz, da bi bilo morda vendarle pametno razmisliti o legalizaciji konoplje po vsem svetu.

Na VOYO pa vam je bo od 20. aprila naprej kadarkoli za ogled na voljo dokumentarec Kanabis: Čudežno zdravilo ali nevarna droga? (Horizon Cannabis: Miracle Medicine or Dangerous Drug).

Gre torej za zlo ali zdravilo? Zagovorniki in nasprotniki kanabisa se najbrž ne bodo strinjali nikoli, prav tako pa bodo  svojimi argumenti najbrž imeli vsak po svoje prav. Gre za pripravke iz rastline konoplje, katere zdravilne učinke poznamo že tisočletja. V dokumentarnem filmu želi zdravnik Javid Abdelmoneim ugotoviti, ali kanabis bolnikom pomaga ali škoduje.