Humanoidni robot je premagal človeški rekord na polmaratonu

19. aprila 2026 je v Pekingu humanoidni robot Lightning pretekel 21 kilometrov v 50 minutah in 26 sekundah. Človeški svetovni rekord, ki ga je mesec prej v Lizboni postavil Ugandčan Jacob Kiplimo, znaša 56 minut in 42 sekund. Robot je torej človeka premagal za skoraj sedem minut. Številka dviguje obrvi, a je v ozadju zgodba, ki je precej globlja od gole superiornosti strojev pri specifičnih nalogah (na kar smo tako ali tako že navajeni).

Lightning je bipedalni (z dvema nogama) robot, ki ga je razvil kitajski proizvajalec Honor, isto podjetje, ki prodaja celo paleto pametnih telefonov. Tekel je na Beijing E-Town Half Marathon, kjer je nastopilo 12.000 ljudi in 300 robotov iz več kot 100 ekip. Doseženi čas: 50:26 v avtonomni različici. Najbolj nora številka pa je primerjava: lani je zmagovalni robot na isti progi potreboval 2 uri, 40 minut in 42 sekund. V enem letu se je rezultat izboljšal za trikrat.

Tu pa pride na vrsto drobni tisk. Robot ni tekel po isti progi kot ljudje. Imel je svoj ločen, vnaprej določen pas, ki so ga inženirji pripravili posebej zanj. Le okoli 40 % robotov je tekmovalo popolnoma avtonomno. Ostali so bili daljinsko vodeni, torej so jih z razdalje usmerjali ljudje. Za vsakim robotom se je vozil voziček z mehaniki: led za baterije, mazivo za sklepe, nosila in invalidski vozički "za vsak slučaj"; situacija, ki bolj spominja na avtomobilsko dirko kot na maraton. Zmagovalni robot Lightning ima namesto glave senzor LiDAR, tehnologijo iz avtonomnih vozil, in v resnici sledi vnaprej pripravljenemu sosledju ovinkov. Brez vnaprej posnete proge in drugega bogatega konteksta ne bi mogel tako optimalno preteči trase. Človeški rekord je postavil tekač, ki je moral sam navigirati po cestah in med množico ljudi, robot pa je, če smo rahlo cinični, samo zagnal program "maraton", ki je bil v grobem napisan že vnaprej.

Sporočilo ni "robot je hitrejši od človeka". Sporočilo je hitrost, s katero se ti roboti razvijajo. Iz 2:40:42 na 50:26 v dvanajstih mesecih je trojna izboljšava na isti progi. Honorju je to med drugim uspelo zato, ker ima kot tehnološki gigant nadzor nad celotno dobavno verigo, hkrati pa dostop do praktično neomejenega vira financiranja in kopice pametnih glav. Gre torej za proizvajalca pametnih telefonov, ki je očitno presodil, da humanoidni robot ni preveč drugačen produkt od pametnega telefona. Uspeh torej pove zelo veliko o stanju kitajske industrije humanoidnih robotov in rasti njihove tehnološke dominance, rekord pa je prej marketinški dogodek kot velik raziskovalni mejnik.

Če upoštevamo vse spremenljivke, težko rečemo, da humanoidni roboti tečejo bolje od ljudi. So pa nedvoumno in z veliko razliko premagali svoje prednike. To je bistvo. Vprašanje torej ni, kdaj bodo roboti hitrejši od nas. Vprašanje je, kdaj bodo dovolj zanesljivi, da jim zaupamo delo v tovarni, skladišču, mogoče domu za starejše. Nekaj časa še, ampak verjetno manj, kot mislimo.