Znanstveniki opozarjajo, da je Antarktika morda prestopila podnebno prelomno točko, saj se zdi, da je strmo zmanjšanje nastajanja morskega ledu od leta 2016 povezano z globalnim segrevanjem oceanov, ki ga povzroča človek.
Februarja 2023 je antarktični morski led dosegel rekordno nizko raven, kar je bilo tretje poletje z rekordno nizko količino ledu v samo sedmih letih. Septembra 2023 je bil dosežen tudi rekordno nizek maksimum.
Podnebni modeli so napovedovali nekaj izgube ledu, vendar sta hitrost in obseg upada od leta 2016 presenetila raziskovalce. Znanstveniki so se ta teden zbrali v Kraljevi družbi v Londonu, priznani britanski znanstveni akademiji, da bi razpravljali o tem, ali takšen razvoj predstavlja podnebno prelomno točko.
Zgodovinski podatki potrjujejo izjemnost
"Naravna spremenljivost podnebja in vremena ne more pojasniti nenadnega prehoda," pravi Marilyn Raphael z Univerze v Kaliforniji v Los Angelesu, ki je s pomočjo podatkov vremenskih postaj na Antarktiki preučevala vrsto meritev morskega ledu iz začetka 20. stoletja. Njena ekipa je ugotovila, da je verjetnost minimalnega obsega ledu leta 2023, samo na podlagi zgodovinskih trendov, manjša od 0,1 odstotka.
"Dejansko opažamo ekstremno vedenje morskega ledu," je povedala na srečanju Kraljeve družbe, poroča New Scientist.
"Trenutno opažamo, da se celoten antarktični morski led odziva kot celota. Spremembe, ki jih opažamo, so zelo dolgoročne in se zdi, da v sistemu ostanejo dolgo časa," je za New Scientist povedal Alexander Haumann z Inštituta Alfred Wegener v Nemčiji. Haumann pripisuje izgubo ledu "komplementarnemu premiku" v sistemu morskega ledu. Nove raziskave kažejo, da toplejša globokomorska voda, ki jo spreminjajoči se vetrovi in slanost približujejo površini, pospešuje izgubo ledu.
Potencialne globalne posledice
Krčenje antarktičnega morskega ledu bi lahko:
- destabiliziralo ledenike in ledene plošče ter dramatično dvignilo svetovno gladino morja, saj antarktični ledeni pokrov vsebuje dovolj vode, da bi se svetovna gladina morja dvignila za skupno 58 metrov.
- krčenje ledu tudi potemni površino, kar poveča absorpcijo toplote in nadaljnje segrevanje. Povečano dvigovanje globoke vode bi lahko v ozračje sprostilo tudi na stotine gigaton ogljika.
Znanstveniki šele začenjajo modelirati, kako bi se te podnebne povratne informacije lahko odražale in kakšne posledice bi lahko imele za podnebje.
Vir: dnevnik.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV