Na začetku je Netflix obljubljal, da lahko na njihovi pretočni platformi vse dobite na enem mestu. Takrat je to držalo; praktično vse filme in serije smo si lahko legalno ogledali za manj kot 10 evrov na mesec. S tem je Netflix praktično pokopal piratstvo; cena legalne alternative je bila preprosto prenizka, da bi se večini ljudi dalo še naprej ubadati s torrenti, dolgim nalaganjem in spletnimi grožnjami. A obljube Netflix ni mogel držati, trg je preplavila obilica ponudnikov, ljudje pa se v trumah vračajo nazaj k ilegalno deljenim vsebinam.
Nič več poceni, nič več na enem mestu
V zadnjih štirih letih se je piratstvo povečalo za približno dve tretjini, piratske strani pa so leta 2024 zabeležile 216 milijard obiskov, poroča londonski MUSO. Eden glavnih razlogov je cena. Povprečna evropska družina na leto porabi približno 700 € za storitve pretočnega videa. Cena posamezne naročnine je pri večini ponudnikov že krepko presegla mejo desetih evrov na mesec, hkrati pa nujno potrebujemo vse več naročnin, če želimo dostop do raznolikih popularnih filmov in serij. Piratstvo je po drugi strani zastonj, na enem mestu pa je na voljo vsa vsebina, ki bi si jo želeli ogledati.
Problem storitve, ne cene
Gabe Newell, soustanovitelj Valva, je leta 2011 izjavil, da je vzrok za piratstvo v slabi storitvi, ne v (previsoki) ceni. Ljudje bi morda še bili pripravljeni odšteti visoke zneske, če bi potem res dobili zanesljiv dostop do vsega na enem mestu. Žal taka platforma ne obstaja; popularne serije se selijo med platformami, popularna vsebina, ki smo jo spremljali na eni od platform, pa lahko čez noč izgine zaradi licenčnih sporov. Potrošniki so logično obupani; tudi pet različnih naročnin ni več garancija, da bomo imeli dostop do svoje najljubše serije. Še en hladen tuš so uporabniki doživeli, ko so platforme začele sistematično napadati tiste, ki delijo gesla s prijatelji in družinskimi člani. Rezultat je, da je kar četrtina Američanov začela stalno preklicevati pretočne naročnine; na ta način prihranijo del vse višjih stroškov in lahko sledijo selečim se vsebinam.
Tudi piratska tehnologija se je razvila
V zlati dobi piratstva je bilo dela z enim filmom ali delom serije kar veliko; treba je bilo najti ustrezno stran, poiskati torrent z dovolj sejalci in potrpežljivo čakati, da se je prenos zaključil. Za povrh je na nas prežala zlonamerna programska koda, ki se je pogosto skrivala za brezplačno vsebino. No, zlonamerna koda je še danes znaten problem. Vse ostalo pa se je spremenilo.
Kar okoli 96 % ilegalnega spremljanja vsebin po novem predstavlja pretočno piratstvo, ki po uporabniški izkušnji vse bolj spominja na legitimne ponudnike. Razvila so se tudi šifriranja omrežja in z umetno inteligenco podprti iskalni algoritmi, ki nam znajo tako kot Netflix servirati filme in serije, ki nam bodo všeč. Piratstvo se je v veliko pogledih razvilo do te mere, da prekaša legalno ponudbo.
Potrošniki so z množičnim zapuščanjem pretočnih platform jasno sporočili, da za trenutno različico pretočnega videa ne želijo plačevati. Se bodo velikani znali zbuditi in ponuditi nekaj, kar trg dejansko želi, ali bomo zahvaljujoč njihovi pohlepnosti v neskončnost ujeti med razdrobljeno ponudbo za astronomsko visoke cene?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV