Zanimivo pa je, da Googlov Brad ni na voljo v nobeni od 27 članic Evropske unije. Pa ne zato, ker bi bilo povpraševanje tako veliko, da Google ne bi mogel predelati vseh zahtev nadobudnih evropskih tehnoloških navdušencev – nasprotno, zmogljivosti Googlovega Barda so tako velike, da je na voljo celo v občutno manj razvitih državah, kot sta Jemen in Nepal. Zakaj mora ekonomsko močna in tehnološko napredna Evropa še vedno čakati?
Evropska regulativa
Za razliko od velike večine preostalega sveta predstavlja Evropa tehnološkim gigantom veliko oviro. Zakaj? Ker ima striktno in dosledno upoštevano zakonodajo, ki tujim podjetjem omejujejo svobodo. OpenAI se je nedavno že znašel v težavah v Italiji, kjer so posebej občutljivi na spoštovanje posameznikove zasebnosti ter skladnost z evropskim GDPR-jem. OpenAI se je kmalu pokoril italijanskim oblastem ter uporabnikom omogočil, da iz podatkovne baze, na podlagi katere se izpopolnjuje AI model, izbrišejo svoje zasebne podatke. Je pa incident očitno nagnal (dodaten) strah v kosti drugim z umetno inteligenco povezanim podjetjem – mnogi so prepričani, da je imel ta dogodek znaten vpliv na Googlovo odločitev, da dostop do Barda dovoli prebivalcem Evropske unije.
Še več omejitev
Uradna razlaga Googla potrjuje že zdajšnjo restriktivnost evropskih pravil o zasebnosti – trdijo, da bodo Bard predstavili Evropejcem, ko bodo ugotovili, kako ga lahko naredijo skladnega z GDPR-jem in ostalimi evropskimi predpisi. Teh bo v kratkem še več – EU pripravlja novo uredbo o umetni inteligenci, ki vključuje definicijo "nevarnih" umetnih inteligenc in začrtuje meje, ki jih tehnološki giganti ne smejo prestopiti pri zbiranju podatkov za treniranje AI modelov. Prva glasovanja, ki bodo začrtala smer razvoja umetne inteligence v Evropi, se bodo v evropskem parlamentu zgodila v juniju. Zna biti, da bo Google s predstavitvijo Barda Evropejcem čakal do takrat, ko bo malo bolj jasno, kako stroga bo do umetne inteligence Evropa v bližnji in srednjeročni prihodnosti.
Ščitenje ali oviranje?
Kot v večini razprav modernega časa sta se tudi v primeru evropskih AI zakonov hitro formirala dva tabora. Na eni strani so tisti, ki trdijo, da bo Evropa s svojim pretirano strogimi zakoni odgnala velika tuja AI podjetja, ki nas držijo v koraku s časom in finančno bogatijo naš del sveta. Z druge strani se oglašajo tisti, ki opozarjajo na nevarnost neregulirane AI-tehnologije, zbiranje podatkov in družbene nemire, ki jih bo povzročilo neomejeno divjanje AI-ja. Katera od skupin ima bolj prav, bo povedal čas – verjetno pa bo kot vedno resnica nekje vmes.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV