V digitalizaciji ni ustavljanja, ker te bodo drugi prehiteli

Direktor prodaje aplikacijskih rešitev za Jugovzhodno Evropo pri Oraclu Damir Buljubašić je ocenil, da je Slovenija pri izvajanju digitalne preobrazbe družbe najdlje v regiji. "Slovenska vlada ima jasno strategijo, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi. Vedno rad pohvalim pot, ki jo je ubrala slovenska vlada."

Kot meni, je zdaj ključna izvedba. Obiski predstavnikov slovenske vlade v Severni Ameriki na sedežih podjetij, ki igrajo ključno vlogo v digitalni preobrazbi, predstavljajo enega prvih korakov v tej smeri. "Gre za prepoznavanje možnosti na tem področju in iskanje partnerstev, ki so ključna za izvedbo."

Sam je sodeloval pri obisku slovenske vladne delegacije, ki jo je vodil premier Miro Cerar, v Silicijevi dolini pred skoraj enim letom. Takrat je Slovenija z Oraclom podpisala memorandum o sodelovanju, v katerem sta se strani zavezali k tesnemu sodelovanju pri digitalni preobrazbi na področju optimizacije delovnih procesov v javni upravi ter javnega naročanja na področju zdravstva.

Če so ideje dobre, denar ni problem

Slovenija zdaj mora najti pravi način, da umesti strategijo digitalizacije v širšo vladno agendo, iz česar bodo nastali konkretni projekti. "Čeprav zdaj težko govorim o konkretnih projektih, je jasno, da so med prednostnimi nalogami izboljšanje učinkovitosti, zmanjševanje stroškov, optimizacija dela in doseganje rasti ter inovacij."

Tako kot ostale države v Jugovzhodni Evropi je po njegovi oceni tudi Slovenija še v fazi dohitevanja osnov na področju digitalne preobrazbe, ko še ureja ključna vprašanja, kot so normativni okvir. "Iz pogovorov z vladami in gospodarstveniki v regiji za večino držav velja, da je prednostna naloga uskladitev zakonodaje na področjih, kot so digitalni podpis in zasebnost ter varovanje podatkov."

Pri samih vlaganjih pa se postavlja vprašanje zmožnosti vlad v regiji, da ob težkem stanju javnih financ zagotovijo ustrezna sredstva. Buljubašića to ne skrbi: "Če imaš dobre ideje, denar ni težava, ker se takšne ideje izplačajo."

Še vedno mislimo, da je najbolje biti lastnik svoje opreme

Oraclove rešitve se osredotočajo predvsem na storitve v oblaku, kjer so vložki veliko manjši kot pri klasičnih vlaganjih v lastne računalniške sisteme. "Že pri človeških virih ne gre za enako zgodbo, poleg tega ne potrebuješ lastne infrastrukture v klasičnem smislu. Z oblačnimi storitvami se naročaš na storitev, pri čemer je vložek potem samo majhen del tega, kar potrebuješ za klasično postavljanje lastnega računalniškega sistema."

Kot primer takšne strategije je izpostavil današnjo konferenco z naslovom Moderno poslovanje v oblaku, ki poteka v Ljubljani in na kateri strokovnjaki iz Oracla predstavljajo prednosti digitalne transformacije za podjetja. 

Rezultati t.i. evangelizacije pa so jasni, saj je prodaja storitev v oblaku pri Oraclu v prvem četrtletju letošnjega leta na globalni ravni prvič prehitela klasične rešitve z nakupom lastne računalniške opreme. Rast storitev v oblaku na globalni ravni pri štirih največjih ponudnikih takšnih rešitev je trenutno 44-odstotna, medtem ko prodaja klasičnih IT-rešitev stagnira.

"Ni dvoma, da se trg preveša v prid tehnologij v oblaku. Le vprašanje časa je, kdaj se bo ta delež prevesil popolnoma v prid oblaka," je povedal Buljubašić. Projekcije Oracla kažejo, da bo do leta 2025 80 odstotkov vseh poslovnih storitev potekalo v oblaku.

Kakšna je vloga človeka?

Pri digitalni preobrazbi se dolgoročno postavlja vprašanje vloge človeka. Mnoge je strah, da bo vloga vse bolj pametnih in zmogljivih strojev zajedla v delo ljudi. Buljubašić zavrača to tezo, pravi pa, da se bodo ljudje morali privaditi na druga dela. "Kot očetu treh otrok mi je jasno, da moram svoje otroke pripraviti za dela, ki danes še ne obstajajo."

"Sem mnenja, da premik v smeri umetne inteligence, virtualne realnosti in oblaka ter drugih naprednih tehnologij ne bo zmanjšal človeške vloge. Vse te tehnologije bodo še naprej zahtevale enako mero človeško interakcije in usmerjanja, samo na drugačen način."

Za uspešno uvedbo novih tehnologij sta ključni tudi vprašanji varnosti in zasebnosti. Primeri masovnih kraj podatkov in občutek nenadzorovanega obdelovanja zasebnih podatkov povzročata še en zadržek pri ljudeh glede prehoda na napredne tehnologije.

Kot pravi Buljubašić gre tu za iskanje ravnotežja med določenimi prednostmi, ki jih prinašajo nove tehnologije, kot so enostavnejše delo in večja povezanost na eni strani ter spremembe pri dojemanju zasebnosti na drugi strani. "Mlajše generacije se o tem sploh ne sprašujejo."

"Dejstvo je, da smo v širšem smislu že zdaj prisotni v oblaku: Facebook, Instagram in ostale storitve dejansko pomenijo delovanje v oblaku. Že zdaj pošiljamo ogromne količine podatkov v oblak, pri čemer se nekateri uporabljajo za marketinške namene."

Za varnost podatkov je po njegovem ključno šifriranje. Pri tem Oracle uporablja podatkovne centre z varnostnimi elementi, ki so na ravni vojaške računalniške infrastrukture. Dodatno pa se podjetje pripravlja na uvedbo nove storitve, ki bo organizacijam omogočala uporabo oblačnih storitev v lastnih prostorih.

S storitvijo SAS@Customer ali Oracle Cloud Machine, ki naj bi bila prvič na voljo februarja, se bodo naročniki lahko sami odločali, ali podatki zapustijo njihov prostor. Oblačna storitev se bo tako izvajala v prostorih naročnika, podatki pa bodo zapuščali organizacijo samo, če se ta odloči za to, pravi Buljubašić.