Umetna inteligenca nas ne bo nadomestila, ampak polenila

Ni treba skrolati dolgo, da nas pričaka še en strašljiv naslov: umetna inteligenca nas bo nadomestila. Nihče ni varen! Edini, ki bodo čez deset let še imeli službo, bodo lastniki AI podjetij in vodovodarji. Grožnje delujejo prepričljivo – AI je že dosegel mnoge mejnike, ki so še nekaj let nazaj veljali za nemogoče. Kreativno delo, ustvarjanje prepričljivih videoposnetkov, samostojno ustvarjanje delujočih aplikacij ... Nič čudnega, da mnogi razmišljajo o menjavi kariere. A Arthur Mensch, direktor in soustanovitelj podjetja Mistral AI, pravi, da so grožnje pretirane in napihnjene – glavna težava ni to, da bomo postali nepotrebni, ampak to, da se bomo intelektualno polenili.

Včasih smo račun v lokalu na enake dele razdelili na pamet – danes že za osnovno matematiko odpremo aplikacijo kalkulatorja. Včasih smo znali čez celo Evropo priti z eno avtokarto; danes brez GPS-a težko pridemo že iz Ljubljane do Celja. Z razvojem tehnologije veščine, ki so veljale za osnovne, prepuščamo tehnologiji, deli možganov, ki smo jih nekdaj vsak dan pridno trenirali, pa zakrknejo. Umetna inteligenca dela podobno, a hitreje in na veliko večih področjih. Nase prevzema kreativno delo, generiranje novih idej, iskanje informacij in delanje načrtov; vse, kar smo še nekaj let nazaj znali brez večjih težav narediti sami, brez GPT-ja postaja vse večji problem. Postajamo pasivni potrošniki, kreativni del nas pa počasi odmira. Informacije, ki jih izpljune naš najljubši chatbot, vse redkeje kritično preverjamo in ovrednotimo – ker to zahteva trud in energijo, ki se nam je ne da vložiti. Le redke zadolžitve od nas zahtevajo resnično ustvarjalnost; vse, kar na marsikateri dan ustvarimo, je veliko nekajbesednih promptov.

Arthur Mensch trdi, da lastniki in direktorji podjetij za umetno inteligenco namerno širijo strah o naši neuporabnosti, saj je to odlična marketinška strategija. Na eni strani to posameznike spodbudi, da se odločijo za nakup plačljive naročnine, ki bo zagotovila, da na trgu dela (še) ne bodo postali popolnoma nezaželeni. Na drugi strani pa investitorje spodbuja v to, da vlagajo velike količine denarja v različne AI projekte. Eni vlagajo zato, ker bodo ta podjetja neverjetno dobičkonosna, če se mit o zamenljivosti ljudi uresniči. Drugi pa vlagajo, ker želijo, da podjetja umetno inteligenco razvijajo na varen način, ki bo ljudi še vedno potreboval in zaposloval, s čimer poskušajo preprečiti socialni in ekonomski kolaps, ki bi se zgodil, če bi v nekaj letih vsi ostali brez službe.

Mensch trdi, da bo umetna inteligenca službe spremenila, ne nadomestila. Ljudje se bomo usmerili v bolj odnosne delovne naloge, ki jih AI ne zna nadomestiti. Tudi če se bo produktivnost povečala in potreba po manualnem pisarniškem delu zmanjšala, bo še vedno potrebna velika količina ljudi, ki bo obvladala mehke veščine.

Glavna stvar, ki nas bo še vedno naredila zanimive in uporabne, je obvladovanje veščin, ki presegajo sposobnosti umetne inteligence. Tu ne gre le za mehke medosebne veščine, ki jih obvladajo prodajalci in psihologi; gre za vse veščine, ki s pretirano uporabo AI-ja zakrknejo. Z napredkom javno dostopnih modelov se širi težnja po tem, da bi rezultate nekritično kopirali in tako na hitro opravili z delovnimi nalogami. A tu se pojavi problem – če lahko to v nekaj trenutkih naredimo mi, lahko to zelo verjetno naredi vsak. Naša konkurenčna prednost na trgu dela se s tem manjša.

Rešitev torej je, da se skušnjavi upremo in AI še naprej uporabljamo kot orodje, ne kot nadomestek za razmišljanje in ustvarjanje. Naučimo se ga uporabljati, a hkrati ohranimo kritičnost, znamo ovrednotiti odgovore in občasno svoje delovne naloge še vedno narediti na roke. Orodje, ki svet dela produktivnejši, nas hkrati lahko hitro naredi neumnejše in zares nadomestljive. Ko naslednjič dobimo odličen generiran mail, blog zapis ali predstavitev, se torej splača vprašati: Res? Zakaj? Kako? Bi jaz res tako zapisal in se tako izrazil? Zaupanje v svojo kritičnost in zmožnost unikatnega doprinosa je ključno; generični AI izpljunki nam na kratek rok prihranijo nekaj truda, na dolgi rok pa nas naredijo lene in nesamozavestne. Ne pustimo, da se to zgodi!