Top 5 tehnoloških mitov (in zakaj ne držijo)

Mit 1: več megapikslov pomeni boljšo sliko

Pred desetimi leti so proizvajalci mobilnih telefonov tekmovali med sabo v tem, koliko megapikslov lahko spravijo v malo mobilno napravico. Za favorita mnogih je veljal Sony, ki se je z več kot 20-megapikselskimi tipali hitro približal tehnološkim kompenzatorjem. Težava je bila, da Sonyjeve slike ultra visoki ločljivosti navkljub niso prekašale rezultatov manj obdarjenih konkurentov. 

Trend tekmovanja v ločljivosti pa se kljub temu v zadnjih letih vrača, proizvajalci pa se hvalijo s sto- in večmegapikselskimi kamerami v pametnih telefonih. Čeprav visoka ločljivost lahko pomaga pri bolj detajlirani sliki, niti približno ni glavni dejavnik; tudi zato večina modernih naprav z ultravisokoločljivostnimi senzorji v avtomatskem načinu sliko rutinsko zmanjša na dobrih deset megapikslov. 

Kaj so torej ključni dejavniki? Velikost senzorja splošno velja za dober kazalnik kvalitetnega fotografskega aparata, prav tako je pomembna kvaliteta leče, odprtost zaslonke in – vedno bolj – programsko procesiranje v ozadju. Naj vas marketinške kampanje torej ne zavedejo; več je marsikdaj bolje, v svetu (mobilne) fotografije pa enačba ni tako zelo preprosta.

Mit 2: Mac računalniki ne morejo dobiti virusov

Ko smo že pri tehnoloških kompenzatorjih: ideološki pristaši jabolčnih naprav radi poudarjajo varnost svojih dragih napravic. Verjamejo, da so Applovi operacijski sistemi imuni na viruse in ne potrebujejo antivirusa. Sicer je res, da je virusov precej več za Windows, najbolj razširjen operacijski sistem, nikakor pa ne drži, da smo pri uporabi Applovih naprav lahko popolnoma brezbrižni, ko pride do digitalne varnosti. Več široko razširjenih virusov, ki so ciljali specifično Applove računalnike, nas opominja, da se tudi mace splača posodabljati in jih zaščititi z anitivirusnim programom. 

Mit 3: baterijo je treba vedno napolniti do konca

Na tretji mit pogosto nasedejo sploh starejši tehnološki privrženci. Ti so iz starih časov nikeljskih baterij napačno prenesli prepričanje, da tudi novi akumulatorji trpijo za t. i. spominskim efektom. Včasih je veljalo, da je treba baterije vedno napolniti so konca – če jih ne, izgubijo kapaciteto. To pravilo v času modernih litijevih baterij ne drži več. Nasprotno; večina modernih telefonov, tablic in računalnikov bo najbolj veselih, če jih ohranjamo med 20 in 80 odstotkov polnosti akumulatorja, saj ravno ekstremna stanja povzročijo dodaten stres akumulatorju in ga hitreje postarajo. 

Mit 4: USB-ključek je nujno izvreči, preden ga izklopimo

Mnogi se sveto držijo pravila, da je treba zunanje nosilce prostora nujno varno odstraniti, preden jih izklopimo iz računalnika. V resnici je verjetnost, da bi šlo karkoli narobe, če zunanjih nosilcev ne izvržete, izredno majhna. Če boste disk ali USB-ključek izklopili med kopiranjem, se sicer lahko zgodi, da bo datoteka, ki je bila ravno na sredi, korumpirana, sami napravi pa zaradi novejših varnostnih mehanizmov skoraj gotovo ne bo hujšega. Če aktivno ne kopirate datotek, lahko ključek torej varno odstranite brez dodatne kolobocije. 

Mit 5: privatni način zakrije tvojo digitalno identiteto

Mnogi še vedno verjamejo, da inkognito oz. zasebni način v brskalniku prikrije vse digitalne sledi naše spletne aktivnosti. Žal to ne drži: v načinu brez beleženja zgodovine nismo niti anonimni niti ni naša zasebnost dodatno zaščitena. Edina razlika je, da brskalnik ne beleži zgodovine in piškotkov na našo napravo. 

Naš IP naslov je viden, prav tako je nezaščiten promet, ki ga lahko po mili volji spremlja naš internetni ponudnik ali administrator. Vse strani, ki jih obiščemo, so torej še vedno vidne vsem razen nam. Če želite po spletu brskati anonimno, si torej omislite storitev VPN ali uporabite brskalnik Tor; z zasebnim načinom slepite le sebe!