Iskala je ljubezen in ostala brez premoženja

Medžimurska policija preiskuje zahtevno finančno prevaro, v kateri je 32-letna ženska v nekaj mesecih izgubila več deset tisoč evrov, poroča zimo.dnevnik.hr. Primer je znova opozoril na porast spletnih goljufij, povezanih z lažnimi naložbami v kriptovalute, zato policija prebivalce poziva k večji previdnosti.

Preiskava je pokazala, da je žrtev oktobra lani prek aplikacije za spletno spoznavanje stopila v stik z osebo, ki se je predstavljala kot strokovnjak za kriptoinvesticije. Po prvih pogovorih sta komunikacijo nadaljevala na drugi aplikaciji, kjer ji je domnevni investitor predstavil priložnost za sodelovanje na zelo donosni platformi.

V mesecih, ki so sledili, je ženska v prepričanju, da vlaga svoj denar, večkrat kupila kriptovalute na različnih menjalnicah in jih nakazala na več naslovov, ki so ji jih posredovali goljufi. Skupni znesek njenih nakazil je dosegel več deset tisoč evrov. Sprva so ji obljubljali varno in hitro rast naložbe, nato pa so začeli zahtevati dodatna plačila, domnevno za davke, provizije in druge stroške, ki naj bi bili potrebni za izplačilo dobička.

Ko kljub številnim nakazilom ni prejela niti centa, zahteve po novih plačilih pa so se nadaljevale, je posumila, da je žrtev prevare, in se obrnila na policijo. Preiskovalci so potrdili, da gre za kaznivo dejanje goljufije, zato bodo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo. Preiskava se nadaljuje.

Policija opozarja, da so tovrstne prevare vse pogostejše, saj goljufi izkoriščajo nepoznavanje kriptotrga in psihološke pristope, s katerimi ustvarijo vtis zaupanja. Občane pozivajo, naj ne nasedajo obljubam o hitrem zaslužku in naj pred vsakim nakazilom preverijo, ali je platforma sploh legitimna. Posebej previdni naj bodo, če jih kontaktirajo neznanci prek aplikacij za zmenke, družbenih omrežij ali elektronske pošte.

Prav tako svetujejo, naj nikoli ne pošiljajo dodatnega denarja z izgovorom, da bodo tako odklenili dobiček, in naj nikomur ne posredujejo dostopnih podatkov ali delijo zaslona telefona oziroma računalnika. Ob vsakem sumu na prevaro je treba komunikacijo takoj prekiniti in obvestiti policijo.

Primer iz Međimurja ni osamljen. Po podatkih Europola so kriptoprevare v zadnjih letih med najhitreje rastočimi oblikami spletnega kriminala, saj goljufi izkoriščajo kombinacijo psiholoških trikov, nepoznavanja tehnologije in obljub o hitrem zaslužku. Tudi slovenska policija redno opozarja, da so tovrstne sheme zasnovane tako, da žrtev postopoma pridobijo na svojo stran, pogosto prek osebnih pogovorov, ki ustvarijo lažen občutek zaupanja.

Eden ključnih korakov pri zaščiti je preverjanje platforme, v katero naj bi vlagali. Evropska komisija v svojih smernicah o digitalni varnosti poudarja, da morajo biti vse investicijske platforme registrirane in regulirane, kar je mogoče preveriti na spletnih straneh finančnih regulatorjev. Če platforme ni na seznamu, je to že samo po sebi resen opozorilni znak.

Strokovnjaki za kibernetsko varnost, med njimi tudi analitiki iz Europolovega centra za kibernetski kriminal, opozarjajo, da goljufi pogosto zahtevajo dodatna nakazila pod pretvezo davkov ali provizij. To je klasičen vzorec t. i. ponzi ali romance investment prevar, kjer žrtev nikoli ne prejme obljubljenega dobička, zahteve po plačilih pa se stopnjujejo. Če se pojavi zahteva po dodatnem denarju, je to skoraj vedno znak prevare.

Pomembno je tudi, da nikoli ne delite dostopnih podatkov ali zaslona naprave. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT redno opozarja, da goljufi pogosto prosijo za oddaljen dostop do računalnika ali telefona, kar jim omogoči popoln nadzor nad sredstvi žrtve. Vsaka takšna prošnja je po njihovih besedah rdeča zastavica, ki zahteva takojšnjo prekinitev komunikacije.

Tudi čustveni pritisk je del taktike. Po ugotovitvah Europola goljufi pogosto ustvarijo občutek nujnosti, na primer z izjavami, da je priložnost časovno omejena ali da bo žrtev zamudila velik dobiček. Strokovnjaki poudarjajo, da legitimne investicije nikoli ne zahtevajo hitrih odločitev.

Če se znajdete v dvomu, je najboljša praksa, da se o investiciji pogovorite z neodvisnim strokovnjakom ali se obrnete na policijo oziroma SI-CERT, ki lahko preveri, ali gre za znano prevaro. Kot poudarjajo pri SI-CERT, je vsak dvom boljši od izgube prihrankov, zato je previdnost ključna.

Najpomembnejše pravilo pa ostaja preprosto: če se nekaj sliši predobro, da bi bilo res, potem skoraj zagotovo ni res. Goljufi ciljajo na željo po hitrem zaslužku, zato je kritično razmišljanje najboljša obramba.

Vir: zimo.dnevnik.hr, Europol, Evropska komisija, SI-CERT