Znanstvena fantastika prejšnjega tisočletja

Prve ideje o sončnih farmah v vesolju so že zelo stare; v sedemdesetih letih so v sklopu vesoljske norije mnogi pomislili na možnost uporabe vesolja za pridobivanje elektrike. V osnovi je ideja dobra; sončne farme v vesolju so deležne čistejše in močnejše sončne svetlobe kot te na zemeljskem površju, poleg tega pa niso omejene z nestabilnostjo in nezanesljivostjo vremena, ki omejuje zemeljske sončne farme. Obstaja pa manjša težava – energijo iz vesolja je treba prenesti na tisoče in tisoče kilometrov oddaljen planet. Gre za problem, ki je še pred nekaj leti utišal vsako idejo o sončni farmi v vesolju. A časi se spreminjajo, želja po uporabi obnovljivih virov je vse večja, tehnologija pa se hitro razvija. Vsi te dejavniki so zopet oživili stare ideje o sončnih elektrarnah v vesolju, ki se nenadoma slišijo več le kot naivna znanstvena fantastika.

Končno izvedljivo?

Energijo se sicer da prenašati po zraku – v eksperimentu so Airbusovi inženirji brez večjih težav več kot dve kilovatni uri električne energije brezžično prenesli na 30 metrov oddaljen sprejemnik. Trideset metrov je ogromna razdalja za brezžičen prenos elektrike, a niti približno podobna tisočim kilometrom, ki bi jih elektrika morala prepotovati od sončne farme v vesolju do zemeljskega površja. A tudi to razdaljo naj bi se dalo premagati. Z uporabo mikrovalov naj bi bile sončne farme iz vesolja že čez dobrih deset let zmožne do zemeljskega površja prinesti prvo vesoljsko elektriko. Tak prenos bo sicer izredno energijsko potraten in neučinkovit, a ker sonce v vesolju sije ves čas, naj bi bil projekt kljub izgubljeni energiji ekonomsko rentabilen; že 10-odstotni izkoristek naj bi pokril velikansko finančno investicijo v to ambiciozno idejo.

Enakopravnostni vidik

Argument za uporabo vesoljskih sončnih farm je tudi socialno podkrepljen. Vesoljske sončne farme namreč ne bodo lokacijsko omejene na le eno državo; vsaka solarna farma bo lahko brezžično dostavila energijo vsem državam, ki so v njeni vidni liniji. To je pomembno sploh za države v razvoju, kjer je stabilna oskrba z elektriko še vedno problematična, uporaba obnovljivih virov pa praktično neobstoječa. Ker so potrebe po električni energiji močno časovno pogojene, bi lahko isto sončno farmo uporabljale tako ekonomsko močne kot ekonomsko šibkejše države v različnih časovnih pasovih, saj se časovni intervali velikih energetskih potreb obeh držav ne bi pokrivali. Na ta način bi lahko s čisto elektriko oskrbeli države v razvoju, ne da bi s tem delali škodo bogati državi investitorki. Solidarnost in popularizacija obnovljivih virov v revnih predelih sveta sta torej močna argument za uspeh te tehnologije.

Pomisleki

Že prva vesoljska sončna farma bi postala največji s strani človeka narejen predmet v vesolju – po dolžini bi za kar 10-krat presegala širino trenutno največjega človeško ustvarjenega vesoljskega predmeta, mednarodne vesoljske postaje. A pomisleki glede tega, da bi lahko sončne farme zakrile pogled na sonce, so odveč. Predvidena lokacija sončnih farm v vesolju je veliko višja od mednarodne vesoljske postaje, kar pomeni, da bi mi vesoljski vir elektrike zaznali le kot malo zvezdo na nebu. Odveč naj bi bili tudi zdravstveni pomisleki; mikrovalovi, ki bi prenašali elektriko na zemeljsko površje, naj bi dosegli le okoli 3 % moči povprečne mikrovalovne pečice, kar pomeni, da za ljudi in živali ne bi bili škodljivi. 

Glavni pomisleki torej niso vezani na varnost ali estetiko, ampak na resnično potrebo po obnovljivi elektriki iz vesolja. Nedavni izračuni kažejo, da bi funkcionalna vesoljska sončna farma na začetku predstavljala vsaj dvakrat dražji način pridobivanja elektrike od "klasičnih" zemeljskih sončnih celic. Res je sicer, da vesoljske sončne farme zaradi kontinuirane oskrbe ne zahtevajo dragega shranjevanja sončne energije, a naj bi strmo padajoča cena tako pridobivanja kot shranjevanja "klasične" sončne energije hitro manjšala potrebo po vesoljskih farmah. Kljub utemeljenim pomislekom obstajajo podjetja, ki vlagajo na desetine milijonov evrov v razvoj prve funkcionalne sončne farme, ki naj bi bila nared že v dobrih desetih letih. Argument, da bodo prav vesoljske sončne farme edini način, da manj razviti svet "prisilimo" k uporabi obnovljivih virov energije, je pač težko prezreti.