Ste vedeli? Ljudje nismo edini, ki jih socialna omrežja poneumljajo

Debata o tem, ali socialna omrežja res poneumljajo mladino, niti ni več tako zelo razgreta. Velika večina se strinja, da ekstremna stimulacija kratkih objav, ki so izbrane prav po našem okusu, kvari zmožnost koncentracije in otežuje sledenje bolj dolgočasnim vsebinam. Izkazalo pa se je, da ljudje nismo edini, ki jim t.i. brainrot počasi cvre možganske celice.

AI modeli, ki so bili natrenirani izključno z viralnimi vsebinami, vzetimi s platforme X, so razvili trajen deficit, ki ga strokovnjaki nikakor niso znali odpraviti. V raziskavi, ki so jo izvedli na Univerzi v Teksasu, so normalno funkcionalne jezikovne modele natrenirali izključno z viralnimi objavami. Rezultati? Zmožnost logičnega sklepanja je padla iz 75 na 57 odstotkov, razumevanje dolgih besedil pa je še bolj šokantno padlo s 84 na 52 odstotka. AI je po socialnoomrežnem maratonu postal opazno bolj neumen.

Zanimivo je, da so znanstveniki odkrili, da izpostavljenost viralnim vsebinam na umetno inteligenco v veliko pogledih vpliva podobno kot na ljudi. Dogajati se začne preskakovanje med mislimi, podobno kot ljudje, kronično izpostavljeni viralnim digitalnim vsebinam, začnemo izgubljati rdečo nit med vsakodnevnimi opravili ali pogovorom. Še bolj nenavadno je, da je AI, podobno kot ljudje, prevzel toksične lastnosti vsebine, ki ji je bil izpostavljen, in začel izkazovati očitne antisocialne lastnosti. Več narcizma in psihopatije ter manjša prilagodljivost so bili rezultat pretiranega visenja na Twitterju (pardon, X-u). Zveni znano?

Upamo, da vsaj naslednja informacija ne drži tudi za ljudi. Namreč: ko so jezikovni modeli enkrat postali poneumljeni, ni bilo več poti nazaj. Znanstveniki s teksaške univerze so jih poskusili ozdraviti s kvalitetnimi podatki, a ni delovali. Škoda je bila trajna. Po eni strani logično; tudi če začnemo čez noč namesto socialnih omrečij konzumirati Shakespeara, se bo težko kar tako otresti nezdravih vzorcev, ki smo jih nabrali na spletu. Pa vendar hirati upamo, da smo ljudje malo bolj plastični od strojev in da se še da kaj rešiti.

Kvalitetne vsebine na spletu večinoma ne dobijo ravno ogromno pozornosti. To je v velikem nasprotju s cenenimi, namerno šokantnimi vsebinami, ki ljudi pritegnejo. Znanstven članek o zdravi prehrani bo težko nabral že 10 lajkov, medtem ko bo najnovejši trač iz Holywooda, ki je namerno napihnjen, brez težav požel sto tisoč všečkov. Žal umetna inteligenca vrednoti to, kar je všeč ljudem, kot več vredno. Ker nas privlači krš, se tudi AI raje uči od krša, da bi nam zadostil. Mogoče smo res krivi mi.

Vsemu noro hitremu razvoju umetne inteligence navkljub številni dvomijo, da bomo v kratkem prišli do splošne umetne inteligence (AGI, link do članka). Bolj kot zaradi tehničnih omejitev zaradi tega, ker se umetna inteligenca uči na spletnih podatkih, splet pa je, no, precej slaboumen. To, da jezikovni modeli pomagajo ustvarjati še več cenene instant vsebine, ne pomaga. Še več, ustvarja se začaran krog; neumna vsebina okuži modele, ti generirajo še več neumne vsebine, od katere se začnejo učiti. Baje se že govori o tem, da pri objavah na spletu ne smemo misliti le na soljudi. Moramo misiti tudi na AI. Da se revček ne bo dodatno okužil od našega viralnega slaboumja.