Psevdo AI: ko je umetna inteligenca le marketinški trik

Dolga zgodovina 

Številna tehnološka podjetja že več kot desetletje trdijo, da umetna inteligenca opravlja delo, ki ga v resnici ne. Daljnega leta 2008 je bilo "razkrinkano" prvo ameriško podjetje, ki je neiskreno prikazovalo zmožnosti svojih digitalnih orodij. Trdili so, da njihovo programje glasovna sporočila avtomatsko pretvarja v besedilo – v resnici pa so to počeli poceni delavci v državah tretjega sveta. Neiskrenost se je vlekla – 2016 je Bloomberg razkril, da chatboti X.ai in Clara ne uporabljajo (le) umetne inteligence, ampak delavce, ki po 12 ur na dan odgovarjajo na vprašanja uporabnikov. To sta le dva od številnih primerov; leta 2017 je na primer podjetje Expensify priznalo, da skeniranje računov pogosto opravljajo slabo plačani delavci v oddaljenih državah, ne njihovo napredno strojno učenje. 

Zakaj lagati?

Pojavi se vprašanje, zakaj bi podjetja sploh lagala o sposobnostih svojega programja. Obstajata dva glavna motivatorja za njihovo neiskrenost. Prvič, investitorji bodo precej raje vložili milijone v podjetje, ki poseduje napredno tehnologijo, ki se jo da poceni aplicirati na neomejeno količino uporabnikov. Uporaba fizičnih delavcev tega potenciala nima – če pa je, je izredno drag v primerjavi z umetno inteligenco, tudi če govorimo o nizko plačanih osebah iz držav tretjega sveta. Drugič pa tudi ljudje precej raje slišijo, da na njihova vprašanja odgovarja računalnik, ne človek; dokazano je na primer, da smo z umetno inteligenco veliko bolj iskreni in direktni, ker ne verjamemo, da bo naše pogovore kdorkoli bral. Zraven je še marketinška privlačnost popularne besede in občutek slabe vesti, če vemo, da nekdo za nekaj dolarjev dvanajst ur na dan odgovarja na naša sporočila.

Nedavni incident

Vsi opisani primeri so vseeno precej stari. Jasno je, da je umetna inteligenca v zadnjih petih letih neverjetno napredovala, kar pomeni, da je tudi potreba po slabo plačani delovni sili, ki nadomešča stroje, vse manjša. Kljub temu pa je nedavni incident tehnološkega velikana Amazon dokazal, da ima AI še vedno veliko omejitev – in da še vedno zahteva veliko človeške delovne sile v ozadju. Na dan je namreč prišlo, da končujejo svoj eksperiment s trgovinami "Just walk out". Šlo je za podružnice blagovnic Amazon Fresh, ki so omogočile, da si izdelke preprosto naložil in odšel iz trgovine, ne da bi se ti bilo treba ustaviti na blagajni. AI naj bi prek kamer in senzorjev namreč zaznal, katere izdelke si vzel, in ti znesek avtomatsko trgal iz kartice. No, izkazalo se je, da tehnologija ni rentabilna. Ne le zato, ker je oprema nesramno draga, ampak tudi zato, ker programje preprosto ni dovolj razvito. Tisoči delavcev so v Indiji za nizko plačilo ure in ure spremljali dogajanje v trgovini, da so preprečili napačno izdajo računov. Z drugimi besedami: kar naj bi delal AI, so delali ljudje, kar je povečalo stroške do te mere, da se celotna računica ni izšla. 

Kaj nas še čaka?

Mnogi so Amazonovega sporočila o koncu trgovin brez zaposlenih veseli. Dejstvo, da umetna inteligenca ne bo kar čez noč uspela nadomestiti delovnih mest, tudi če gre za dokaj nezahtevno nalogo trgovinskega delavca, je lahko pomirjujoče. No, Amazon je takoj opozoril, da so se že vrnili k bolj enostavni različici trgovin brez osebja, ki vključujejo pametne vozičke in košarice – delovna mesta so torej še vedno ogrožena. Je pa res, da nas novica o Amazonovemu spodrsljaju znova opominja, da ne smemo verjeti kar vsemu, kar nosi oznako umetne inteligence. V času, ko vsi verjamemo, da gre za najperspektivnejšo vejo tehnološkega sektorja, ne manjka posameznikov, ki želijo oznako uporabiti za to, da bi se svetu predstavili kot nekaj, kar niso.