Na takšnih ladjah bomo pluli leta 2050!

Jadrnice se očitno vračajo skozi velika vrata. Potem ko so svetovne velesile na mednarodnem podnebnem forumu sprejele odločitev, da se mora do leta 2050 tudi v ladijskem prometu zmanjšati škoda, ki jo povzročajo emisije izpušnih plinov, se je med več kot 50 tisoč najmočnejšimi ladijskimi flotami na svetu začela neusmiljena tekma za najboljšo idejo pri snovanju in izgradnji novih ladij, ki bodo temeljile na okolju prijaznih tehnologijah. Za mnoge proizvajalce naj bi bila ena izmed najbolj relevantnih in ugodnih možnosti vrnitev k dobremu staremu vetru, poroča The Guardian.

Premalo časa za razvoj novih tehnologij?

Mednarodni pomorski promet prispeva več kot 2 odstotka svetovnih emisij ogljikovega dioksida, kar je približno enako kot letala. Pariški sporazum o boju proti podnebnim spremembam je nadzor nad emisijami v ladijskem prometu prepustil Mednarodni pomorski organizaciji. Ta mora tako poskrbeti, da se bodo emisije v ladijskem prometu v naslednjih desetletjih občutno zmanjšale. Standardi energetske učinkovitosti za nove ladje so bili sprejeti leta 2013 in bodo v veljavo stopili šele leta 2030, kar pomeni, da se bo obveznost uvedbe novih ladij začela uporabljati šele leta 2050. A to naj bi bilo po besedah oblikovalcev občutno premalo za konkretne in trajne rešitve.

Poročilo Mednarodne federacije transportnih delavcev (ITF) razkriva, da bi lahko večje število bolje zasnovanih ladij potrošnjo goriva, s tem pa tudi količino škodljivih emisij pri manjših plovilih zmanjšalo za 10 do 15 odstotkov, pri večjih ladjah pa tudi za 25 odstotkov. Toda za zamenjavo obstoječe flote, ki je v povprečju stara 25 let, bi bilo po besedah strokovnjakov potrebnega veliko več časa, kot ga imajo oblikovalci na voljo. 

Z majhnimi popravki do velikih sprememb

Zaradi razširjene dostopnosti poceni in pogosto onesnaženih goriv, ladijski promet tradicionalno velja za enega bolj razsipnih. Večina trgovskih ladij je namreč narejena iz težkega jekla namesto lažjega aluminija, družbe se ne potrudijo niti z navideznimi ukrepi varčevanja z energijo, kot so denimo redno premazovanje trupa (da bi imele ladje na poti manjše trenje) ali izkoriščanje toplote, ki jo proizvajajo ladijski motorji.

Strokovnjaki in okoljevarstveniki so prepričani, da je velike spremembe mogoče doseči že z manjšimi spremembami obstoječih tehnologij. Mednje naj bi med drugim sodila tehnika, znana kot 'podmazovanje z zrakom', ki temelji na črpanju stisnjenega zraka izpod ladijskega trupa, pri čemer se ustvari tepih iz mehurčkov, to pa zmanjšuje emisije za 3 odstotke. Ali pa denimo uvedba dveh propelerjev, ki se vrtita v nasportnih smereh, kar naj bi povečalo učinkovitost za 8 do 15 odstotkov.  Maersk, največja kontejnerska družba na svetu, je že napovedala, da lahko zmanjša potrošnjo goriva tudi do 30 odstotkov – to naj bi v zadnjih dveh letih že dosegla, in sicer s počasnejšo plovbo.

Kdo je najhitrejši pri razvoju novih tehnologij?

Dejstvo je, da so v ladjedelništvu kljub vsemu naštetemu potrebne korenite tehnološke sprmemebe. Najpomembnejša naj bi bila boljša oblikovna zasnova in novo pogonsko gorivo, kar v praksi pomeni snovanje povsem novih plovil. Nekaj načrtov že obstaja, toda oblikovalci še vedno ne vidijo popolne zamenjave za konvencionalna goriva. Kot pravijo, kljub velikim in zmogljivim solarnim in vetrnim akumulatorskim baterijam, še vedno ni ničesar, kar bi lahko enakovredno uporabili kot pomožno gorivo, čeprav bi s tem lahko emisije zmanjšali tudi za do 40 odstotkov.

Najdlje so pri razvoju novih tehnologij zaenkrat prišli Japonci, ki so pri razvoju ladij prihodnosti že dosegli ključen preboj. Aquarius Ecoship, tovorna ladja, ki jo je izdelala japonska družba Eco Marine Power, denimo že pluje s pomočjo togih jader in sončnih celic. Isti sistem bi lahko poganjal naftne tankerje, križarke in številne trgovske ladje. Tudi družba NYK (prav tako japonska) se lahko pohvali, da njihova ladja Super Eco Ship 2030, zasnovana za kontejnerski prevoz in dolga 350 metrov, kot gorivo uporablja tekoči vodik in sončne celice – solarni paneli namreč pokrivajo celotno ladjo in še 4 tisoč kvadratnih metrov jader, z vsem tem pa zmanjšujejo škodljive emisije celo za 70 odstotkov.

A ideja za popolno izključitev klasičnega goriva prihaja iz Skandinavije. Inženirji v ladjedelnici Wallenius Wilhelms so v svojo ponudbo umestili tovorno ladjo, namenjeno prevozu do 10 tisočih avtomobilov na osmih palubah – in to izključno na alternativni vir energije. Kakšnega točno, pa za zdaj še ni znano, ker je projekt še v zgodnji razvojni fazi.

Elektrika, plin, sonce ali veter?

Današnje ladje se bistveno ne razlikujejo od tistih pred stoletjem ali dvema. Toda odločitev Mednarodne pomorske organizacije je bila dejansko štartna pištola, ki je naznanila začetek tekmovanja v oblikovanju novih standardov za prevoz z nizkimi emisijami ogljika, kar naj bi že čez 30 let postalo samoumevno pravilo. Inovacije, ki segajo vse od biogoriv do utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), jedrskih reaktorjev in jader, ki bi izkoriščala moč vetra, pa tudi solarni paneli, v katerih številni prav tako vidijo prihodnost ladijskega prometa.

Vsaka izmed naštetih idej za nove ladijske tehnologije ima svoje prednosti in slabosti, zato se nihče ne ukvarja z iskanjem zgolj ene rešitve. Nekatere trajekte denimo že poganjajo električni motorji, a ti se niso izkazali za najbolj ugodno rešitev. Ladje na električni pogon namreč teža in prostor, ki ga zavzemajo akumulatorji, za zdaj delata neuporabne za čezoceanske plovbe.

Ena izmed inovacij, ki ji oblikovalci in snovalci trenutno posvečajo veliko časa, je pogon na utekočinjen plin LNG. Na globalnem tržišču obstaja že več kot sto ladij na LNG pogon. Novo generacijo velikih križark na utekočinjen plin, ki naj bi sprejele do 7 tisoč potnikov, naj bi pripravljala tudi družba MSC Cruises – kot napovedujejo, naj bi prva tovrstna ladja potnike na dopustovanje odpeljala že leta 2022.