Manj kupujemo ...

Odraščati in živeti v času enega največjih svetovnih premikov je bilo res nekaj posebnega; zamenjali smo nešteto naprav in vsako leto skoraj religiozno spremljali, kako je bila na odru predstavljena naslednja velika stvar. Telefon, star več kot dve leti, je bil praktično neuporaben. Prenosnik je zdržal do pet let, če smo od njega pričakovali več od osnovnih pisarniških opravil. Zdaj je situacija drugačna – v zadnjih petih letih so se spremembe seveda zgodile, težko pa bi rekli, da so bile ravno monumentalne. Z drugimi besedami; pet let stara naprava še vedno lahko brez težav opravlja praktično vse naloge, pa tudi vizualno ne bo grdo izstopala iz povprečja. 

... kar ni nujno slabo

Malo se nam toži po starih časih, ko je vsako leto nakup novega telefona predstavljal enega najrazburljivejših trenutkov v letu. Pa vendar – trend vse počasnejšega napredka ni nujno slab. Po eni strani lahko dlje časa vztrajamo s staro napravo, s čimer doprinesemo tako svoji denarnici kot okolju. Po drugi strani lahko tisti manj snobovski še bolj uživamo v rabljenih aparatih, ki se vse manj razlikujejo od tehnološkega vrhunca. Tehnologija se je res razvila, telefoni so nepopisno močni, na praktično vsakem malo boljšem prenosniku lahko po novem igramo igre in urejamo video. A naše potrebe se pač niso. Nasprotno, zdi se, da smo se z razvojem razvojem tehnologije vse bolj umaknili v varno zavetje nekaj zanesljivih in predvidljivih aplikacij socialnih omrežij, ki zadovoljijo našo potrebo po dnevni dozi dopamina. Ja, telefon res omogoča napredno izkušnjo nadgrajene resničnosti, dovolj pa je močen tudi za poganjanje resnih iger ali programov za obdelavo videa. A naša mentalna kapaciteta je ostala omejena – to, kar delamo, je zelo podobno temu, kar smo delali pet (ali celo deset) let nazaj. Moč je bolj kot ne neizkoriščena – kar pa ne pomeni, da je ne izkorišča nihče. 

Tisti, ki jim tehnološki napredek dobro služi

Toliko bolje vse večjo moč izkoriščajo tehnološki velikani. Moorov zakon je morda res mrtev, a napredek v procesorski moči kljub temu še vedno skokovito raste. Če mi še vedno najraje skrolamo v nedogled in porabljamo vse manjši potencial naše naprave, nekje na drugem koncu sveta nekdo razvijajočo se računsko moč izkorišča, da nas vedno dlje zadrži v tej preprosti aplikaciji. Morda sami ne izkoriščamo vse moči, ki nam jo tehnologija ponuja, točno zato, ker jo zna toliko bolje izkoristiti tisti, ki je ustvaril algoritem – da bi zadržal našo pozornost kar se da dolgo. 

Kako se z napredkom soočajo proizvajalci 

Kar navdušuje podjetja, ki si lastijo najvplivnejše algoritme, ni nujno najbolj všeč tudi proizvajalcem naprav. Ja, računska moč raste, a je večini uporabnikov za to že leta vseeno. Novosti, s katerimi so poskusili navdušiti kupce, kot so prepogljivi telefoni in očala navidezne resničnosti, so ostali precej nišni produkti. Pametni telefon je bil eden največjih zgodovinskih metov v poslovnem svetu, ki pa naslednika še ni dobil; in vprašanje, kdaj ga bo. Ni problem, da se upočasnjuje hitrost napredka v procesorski moči. Problem je, da smo dosegli vrh, ko več procesorske moči normalnemu uporabniku nič več ne pomeni. Tudi ostali triki so vse manj impresivni. Zakon o zmanjševanju donosa pravi, da po neki točki intervali izboljšanja postajajo vse manj opazni. Tej točki smo se približali na večini področij, ne le pri procesorski moči. Nekateri proizvajalci so se celo vrnili na cenejše fullHD zaslone, ker razlike med njimi in dražjimi QHD večina sploh ne opazi! Kljub temu so telefoni vse dražji – ker se proizvajalci zavedajo, da jih bomo kupovali vse manj. Še vedno smo zveste stranke, ki pa se po nove doze vračajo vse bolj redko. 

Kaj bo naslednji veliki korak? 

Doseči vrh se proizvajalcu lahko hitro maščuje. Apple je leta 2020 naredil revolucionarni premik v prenosnih računalnikih, prodajne številke njihove laptop divizije pa so od takrat strmo padle – ker ljudje več ne potrebujejo novih. V prihodnosti lahko torej pričakujemo eno od treh stvari. Prvič, tudi proizvajalci mobilnih telefonov bodo skušali vključiti čim več naročnin, da bodo lahko na tak ali drugačen način ohranili visok dobiček. BMW v svojih avtomobilih že računa mesečni znesek za gretje sedežev; bomo v kratkem plačevali nekaj evrov na mesec, da bomo lahko delali visokoločljivostne slike s telefonom, za katerega smo že mastno plačali? Apple je do neke mere že prešel na oblačne storitve in prodajo digitalnih vsebin, ker se zaveda nevarnosti platoja človeške sposobnosti, da izkoristi tehnološki napredek. Drugič, cene bodo še bolj zrasle, da bodo pokrile naš manjši interes. Tretjič, zgodila se bo še ena mini revolucija – nov produkt, ki nas bo začaral tako, kot nas je smartphone pred več kot 15 leti. Na kaj stavite vi?