Teslini avtomobilski ključi, če jim lahko tako rečemo, so bolj podobni bančni kartici kot pa klasičnemu ključu. Gre za daljinski upravljalnik, ki oddaja radijski signal, ki ga avto prepozna in odklene vrata ter omogoča zagon motorja.

Potem ko si je Ben Workman omislil električno Teslo, je bil prezadovoljen z nakupom, edino težavo mu je predstavljal avtomobilski ključ, ki je prišel v obliki kartice. Nenehno ga je pozabljal. Zato se je odločil, da si ključ z brezkontaktnim čipovjem kirurško implementira v kožo (dlan). Danes ga ima tako vedno na dosegu roke.

Ker ključ omogoča odklepanje in zagon vozila prek magnetnega valovanja – čip uporablja isto tehnologijo kot Apple Pay in Android Pay – mora zgolj prisloniti roko k vratom, da se vozilo odklene in izstopi potopna kljuka, motor pa zažene zgolj s pritiskom na gumb.

A to ni njegovo edino podkožno mikrovezje, saj se z dlanjo lahko prijavi v računalniški sistem in plačuje v trgovinah. Pod kožo ima vgrajen tudi magnet, ki nima praktičnih funkcij, pomaga pa mu pri čarovniških trikih.

Vgrajevanje čipov v dlan je sicer postalo izjemno priljubljeno na Švedskem, kjer si vse več tamkajšnjih prebivalcev vgradi mikrovezje, ki med drugim omogoča nakupovanje, vstopanje na prireditve, vožnjo z vlakom ipd. Pri tem mora lastnik zgolj dlan prisloniti na digitalni čitalec. Gre za čip v velikosti riževega zrna, ki za komunikacijo uporablja tehnologijo NFC (enako kot brezstične plačilne kartice, ki jih imate v denarnici), običajno pa ga s pomočjo injekcije – postopek spominja na cepljenje – vgradijo na zgornji del dlani nad palcem. Vsaditev pasivnega čipa, ki je zamisel nekdanjega profesorja piercinga Jowana Osterlunda, stane približno 160 evrov. Razlog za razmah tovrstnega povpraševanja na Švedskem, kjer to presega ponudbo, je, da je bila Švedska od nekdaj naklonjena novim tehnologijam in da vse hitreje postaja brezgotovinsko okolje.

Teslin čip si je pred časom vsadila tudi ameriška programerka, ljubiteljica iger in blogerka Amie DD.