Ta velikan zapušča trg mobilnih telefonov

Inovativne ideje in pomanjkanje dobička

Odločitev o zaprtju LG-jeve mobilne divizije ni presenetljiva, saj je že več let ustvarjala izgubo. Kljub temu bomo tehnološki navdušenci potočili kako solzo. LG-jevi pametni telefoni so namreč še pred nekaj leti spadali med najpopularnejše, njihove inovacije pa so nemalokrat močno vplivale na ves mobilni trg. LG je z modelom »Flex« daljnega leta 2013 svetu predstavil prvi mobilni telefon z ukrivljenim zaslonom, bili so prvi, ki so predstavili koncept modularnega telefona, prvi so uvedli in popularizirali koncept sekundarne širokokotne kamere, prvi v mainstream telefon vgradili tri fotografska tipala s tremi goriščnimi razdaljami in se med zadnjimi oklepali ločenega 3,5-milimetrskega vhoda, ki je, podkrepljen z ločenim "DAC-om", ponujal izvrsten zvok. Še lani so med prvimi predstavili idejo »rollable« pametnega telefona, ki se na naš ukaz raztegne, in delujoč model obljubili že letos. Z zaprtjem LG-jeve mobilne divizije je postalo jasno, da ta njihov koncept ne bo ugledal luči sveta. Po minuti tišine za padlega velikana, ki bo s svojim padcem nedvomno upočasnil razvoj »rollable« naprav, se lahko posvetimo razlogom za LG-jev neuspeh.

Tri stvari, ki določajo uspeh

Osebno menim, da v modernem svetu uspeh pametnih telefonov določajo tri stvari: kvaliteta in dodelanost izdelkov, »hype« in marketing. Predpostavimo lahko, da je LG s svojo dolgo kilometrino znal dostaviti kvalitetne izdelke, ki so večinoma ponujali konkurenčno zmogljivost, dobre fotografske sposobnosti, solidno izdelavo in odsotnost (večjih) napak, ki bi vplivale na normalno in prijetno uporabo. Razlog za padec južnokorejskega giganta torej lahko iščemo v pomanjkanju ustreznega marketinga in zadostnega »hypa«.

Marketing: ime ni dovolj

Začnimo z marketingom. Če Apple, Huawei in Samsung zapravljajo astronomske zneske za to, da lahko med oglasi vsi vidimo njihove najnovejše pametne telefone in da so v trgovini njihovi modeli vedno na vidnem mestu, se zdi, da je bil LG v svojem oglaševanju dokaj konservativen. Ker večina ljudi ni bila izpostavljena LG-jevemu agresivnemu marketingu, so njihovi telefoni postajali vedno manj popularni. Dober pokazatelj pomanjkljivega marketinga so na primer LG-jevi predstavitveni dogodki, ki so bili večinoma neposrečeno postavljeni malo pred Samsungove, hkrati pa so bili precej manj opazni; tehnološki navdušenci so po LG-jevi predstavitvi novih modelov tako večinoma čakali na Samsungov dogodek, ki jih je praviloma bolj prepričal. Agresiven marketing lahko kompenzira za pomanjkanje »hypa«; dober primer bi bili npr. Samsungovi srednjerazredniki, ki tehnološke navdušence res redko navdušijo, a se zaradi oglaševanja vseeno dobro prodajajo.

»Hype«: kar je LG izgubil in česar ni nikoli več našel

Tudi sam »hype«, zaželenost in popularnost med tehnološkimi navdušenci, lahko odtehta pomanjkanje marketinga in bi tako lahko rešil LG. Dober primer je npr. Oneplus, ki je zrasel tako rekoč brez oglaševanja. Ker so si Onepluse želeli vsi tehnološki navdušenci in jih priporočali svojim tehnološko manj podkovanim kolegom, se je mladi kitajski startup v nekaj letih povzpel med največje. A žal LG ni obvladal niti te kategorije. Povedali smo že, da so bili glede kvalitete in dodelanosti LG-jevi pametni telefoni konkurenčni. Težava je bila v tem, da so redko ponujali nekaj več, kar bi navdušilo potrošnike na prenasičenem trgu. Medtem ko so drugi znali pritegniti pozornost kupcev s privlačnimi dizajni, zasloni s hitrim osveževanjem in dodelanimi programskimi triki, je LG v želji po večji pozornosti kupcev in večjem »hypu«  nihal med pretirano inovativnostjo in pretirano konservativnostjo.

»Krona« LG-jeve pretirane inovativnosti je model G5, prvi modularni telefon na trgu, ki pa je razočaral s slabo kvaliteto izdelave, pomanjkanjem dodatkov in napihnjenimi obljubami. Leto kasneje so šli v konservativno skrajnost in z G6 predstavili telefon, ki s povprečnim videzom in pomanjkanjem zanimivih dodatkov ni prepričal zahtevne publike. Primer pretirane inovativnosti je še G8, ki je stavil na dokaj nepraktično in zelo nedodelano upravljanje z lebdečo roko, ali lanskoletni Wing, ki je združeval dva zaslona v obliki črke T. Vmes se je v zadnjih nekaj letih nabrala kopica modelov, ki je neuspešne »inovacije« skušala odtehtati s konservativno dolgočasnostjo. LG si ni usluge delal niti z visokimi izhodiščnimi cenami, ki so jih bili zaradi nezaželenosti prisiljeni hitro znižati, namesto da bi kupce že od začetka vabili k sebi s privlačnimi cenovnimi oznakami. Vsi ti razlogi so vodili v to, da so tehnološki navdušenci nekako od leta 2016 naprej LG-ju namenjali vedno manj pozornosti, »hype« glede telefonov, ki so bili z zanimivim dizajnom in rešitvami včasih med vodilnimi, pa se je eksponentno manjšal. Čeprav so bili LG-jevi telefoni kvalitetni in tehnološko konkurenčni, jim nikakor ni uspelo ohraniti »hypa«.

Poučna zgodba za zanamce ...

Medtem ko so Apple z iPhonom, Galaxy in Huawei imeli gigantski budžet za marketing in vsaj nekaj »hypa« oboževalcev, Oneplus in ostali »Kitajci« pa le veliko »hypa«, je LG počasi ostajal brez obojega. Morda je najbolj žalosten podatek to, da je LG želel najti kupca za svojo mobilno divizijo, a jim to kljub bogati zgodovini in resnično inovativnim idejam (»raztegljivi« telefoni, za začetek) ni uspelo. Želimo si torej lahko le, da bo LG-jeva mobilna divizija počivala v miru in s svojo zgodbo rastočim in uveljavljenim znamkam večno sporočala, da marketinga in »hypa« na mobilnem trgu nikoli ne smemo podcenjevati.