moskisvet
NAPRAVE IN APLIKACIJE

Soba 3420: kjer se je pred 50 leti rodil internet

29.10.2019, 13:23
0
V sobi številka 3420 se je zgodil eden najbolj prelomnih trenutkov v človeški zgodovini, največji izum po elektriki, izum, brez katerega si danes ne znamo predstavljati življenja. V njej se je namreč rodil internet, točneje Arpanet, predhodnik medmrežja, kot ga poznamo danes.

Iz sobe 3420 je bilo pred pol stoletja preko modema poslano prvo sporočilo, izum pa je spremenil tok zgodovine. Marsikdo si danes dela in zabave namreč ne zna predstavljati brez spleta, ki se je zažrl v vse pore našega življenja.

PREBERI ŠE
Je novi iPhone presegel pričakovanja?

Prvi prototip interneta se je rodil le nekaj mesec potem ko je človek prvič stopil na Luno (20. junij 1969). Šlo je za t. i. Arpanet, kar je angleška kratica za omrežje agencije za napredne projekte (Advanced Research Projects Agency Network), ki je bil nadgradnja vzpostavitve omrežja računalnikov. Bilo je prvo delujoče omrežje na osnovipreklapljanja paketov – ta je danes osnova skoraj vseh sistemom digitalne komunikacije – in temelj za nastanek interneta.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Arpanet je otrok ekipe iz ameriškega podjetja BBN Technologies(Cambridge  Massachusetts) in ameriške vojaške Agencije za napredne obrambne analize (DARPA). Projekt se je resda napajal iz vojaškega proračuna in bil prvotno namenjen vojaški uporabi, a je bil miroljubne narave, saj so želeli z njim omogočiti čim bolj učinkovito komunikacijo med oddaljenima točkama. Po besedah glavnega znanstvenika Boba Taylorja je šlo za povsem znanstveni in ne vojaški projekt. Kasneje je omrežje prevzela akademska sfera, v devetdesetih pa se je pojavil vsem dobro znani splet (www).

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Prvo uspešno sporočilo med dvema računalnikoma je 20. oktobra ob 22.30 uri na drugi konec poslal študent programerstva Charley Kline. Sporočilo iz elektromehaničnega računalnika je romalo iz kalifornijske univerze v Los Angelesu UCLA oz. tamkajšnjega univerzitetnega središča – točneje iz ene izmed zgradb posvečenih elektroinženiringu in računalniški znanosti – proti 600 kilometrov oddaljenem raziskovalnem inštitutu Stanford, kjer je nanj čakal znanstvenik Bill Duvall. Sporočilo naj bi vsebovalo besedo login, a sta do Stanforda prišli zgolj črki L in O, potem pa se je sistem porušil. Napako so hitro odpravili in po eni uro je celoten paket z besedo login uspešno prepotoval Kalifornijo.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Ko danes gledamo na prelomni trenutek iz leta 1969, o njem govorimo z izbranimi besedami, a takrat temu ni bilo tako in novica ni polnila časopisnih stolpcev, kot pristanek na Luni. Tudi Kline in Duvall se nista povsem zavedala pomena svojega izuma, kaj šele njegove magnitude. ''Ne spomnim se, da bi bila tista noč kaj posebnega in niti približno se mi ni sanjalo, da sva storila kaj posebnega.'' A prav njun koncept je tlakoval pot internetu, kot ga poznamo danes. 10 let po vzpostavitvi omrežja je Nacionalni znanstveni inštitutprišel na idejo, da bi omrežje lahko uporabili v namene izobraževanja na univerzah, kar bi ne le omogočilo brezpapirno izobraževanje, ampak tudi olajšalo prenos informacij v knjigah. Ta oblika interneta je zaživela leta 1981, medtem ko se je vsem dobro poznani (svetovni) splet rodil 12. novembra 1990. Njegovi zametki segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee in Robert Cailliau predstavila sistem ENQUIRE (kratica za Enquire Within Upon Everything). Čeprav se je močno razlikoval od spleta, kot ga poznamo, sta si delila precej lastnosti. Berners-Lee je leto kasneje predstavil bolj izdelan predlog in rodil se je World Wide Web. 13. novembra istega leta je predstavil še prvo spletno stran in do konca leta izdelal vsa potrebna orodja za delujoč splet. Leta 1993 je poskrbel še, da je bilo preko spleta mogoče pošiljati tudi slike.