Uporabljate skrito brskanje? Niste tako nevidni, kot mislite

Način brez beleženja zgodovine, ki ga Google Chrome imenuje Incognito, je namenjen predvsem temu, da brskalnik po koncu seje na napravi ne ohrani običajnih podatkov o brskanju.

Ko odpremo zasebno okno, se začne ločena seja. Brskalnik ne dodaja obiskanih strani v običajno zgodovino, začasne piškotke in podatke spletnih mest pa odstrani, ko zapremo vsa zasebna okna.

To je uporabno predvsem takrat, ko si računalnik delimo z drugimi. Če na primer uporabljamo družinski računalnik in ne želimo, da bi drugi v zgodovini videli, katere strani smo obiskali, je zasebno brskanje lahko dobra rešitev.

Vendar obstaja pomembna podrobnost: prenesene datoteke in shranjeni zaznamki ostanejo na napravi tudi po zaprtju zasebnega okna. Prav tako način brez beleženja zgodovine ne izbriše podatkov, ki so jih spletne strani že prej zbrale o nas.

Google v uradnih navodilih za Chrome izrecno pojasnjuje, da zasebno brskanje omejuje predvsem shranjevanje podatkov na napravi, ne preprečuje pa zunanjim spletnim mestom in ponudnikom omrežnih storitev, da bi zaznali našo dejavnost.

Da. To je ena najpogostejših zmot glede zasebnega brskanja.

Ponudnik internetnih storitev lahko praviloma zazna, s katerimi spletnimi mesti komunicira naša naprava, kdaj do tega pride in koliko podatkov se prenaša. Način brez beleženja zgodovine tega ne prepreči, saj ne spreminja načina povezovanja naprave z internetom.

Pri tem je pomembno razlikovati med obiskom spletnega mesta in vsebino, ki jo na njem gledamo. Večina spletnih strani danes uporablja šifrirano povezavo HTTPS. To pomeni, da ponudnik interneta praviloma ne more preprosto prebrati vsebine sporočil, gesel ali celotne vsebine obiskane strani. Še vedno pa lahko v številnih primerih ugotovi, s katero spletno domeno smo komunicirali.

Koliko podatkov je dejansko vidnih, je odvisno tudi od uporabljenih varnostnih tehnologij, na primer šifriranega sistema za poizvedbe DNS.

Podobno velja za službena in šolska omrežja. Če brskamo prek omrežja, ki ga upravlja delodajalec ali izobraževalna ustanova, lahko skrbniki omrežja spremljajo določene podatke o povezavah. Zasebno okno jim pri tem ne prepreči dostopa do omrežnih dnevnikov.

Tudi tukaj je odgovor pritrdilen, vendar je pomembno, kako uporabljamo Googlove storitve.

Chrome v načinu brez beleženja zgodovine uporabnika praviloma ne prijavi samodejno v njegov Google račun. Vendar to ne pomeni, da Google ne more prejemati nobenih podatkov.

Če v zasebnem oknu obiščemo spletno mesto, ki uporablja Googlove storitve, lahko določene informacije o našem obisku prejmejo tudi te storitve. Če se med zasebnim brskanjem prijavimo v svoj Google račun, pa lahko dejavnost povežemo tudi z računom.

To pomeni, da zasebno okno ni način za skrivanje dejavnosti pred Googlom. Predvsem preprečuje, da bi se običajna zgodovina brskanja shranila v našem brskalniku.

Podobno velja za druge spletne račune. Če se prijavimo v Facebook, Instagram, spletno trgovino ali elektronsko pošto, ponudnik storitve še vedno ve, kateri račun uporablja njegove storitve. Zasebno brskanje te povezave ne prekine.

Eden manj znanih načinov prepoznavanja uporabnikov je tako imenovani digitalni prstni odtis brskalnika oziroma browser fingerprinting.

Pri tej metodi spletna mesta zbirajo različne tehnične podatke o napravi in brskalniku. Med njimi so lahko:

- vrsta in različica brskalnika;

- operacijski sistem;

- ločljivost zaslona;

- jezikovne nastavitve;

- časovni pas;

- nameščene pisave in določene razširitve;

- druge značilnosti naprave in načina prikazovanja spletnih strani.

Posamezen podatek običajno ni dovolj, da bi prepoznali uporabnika. Ko pa jih združijo, lahko ustvarijo precej značilen profil naprave.

Na to opozarja tudi organizacija Electronic Frontier Foundation, ki je razvila orodje Cover Your Tracks za preverjanje, kako prepoznaven je naš brskalnik. Njihova pojasnila kažejo, da lahko spletni sledilniki uporabnike prepoznajo tudi brez običajnih piškotkov.

To pomeni, da zaprtje zasebnega okna ali brisanje piškotkov ne zagotavlja, da nas spletno mesto ob naslednjem obisku ne bo prepoznalo.

Pomembno je razumeti, da zasebni način in orodja za zaščito zasebnosti opravljajo različne naloge.

Zasebno brskanje predvsem omejuje podatke, ki ostanejo shranjeni na napravi. Za širšo zaščito zasebnosti pa so potrebni dodatni ukrepi.

Med najpogostejšimi možnostmi so:

Navidezno zasebno omrežje (VPN): Šifrira povezavo med napravo in strežnikom ponudnika VPN ter spletnim mestom praviloma pokaže naslov IP tega strežnika namesto našega običajnega naslova. Ponudnik internetnih storitev tako ne vidi več enakih podatkov o posameznih povezavah kot pri običajnem brskanju. Vendar je treba vedeti, da zaupanje s tem deloma prenesemo na ponudnika VPN. Ta lahko vidi podatke o povezavah, zato je izbira zaupanja vredne storitve pomembna.

Zaščita pred spletnim sledenjem: Nekateri brskalniki in dodatki omejujejo piškotke tretjih oseb, znane sledilnike in druge načine zbiranja podatkov. Mozilla Firefox na primer ponuja izboljšano zaščito pred sledenjem, ki deluje tudi neodvisno od zasebnega načina.

Omrežja za anonimno brskanje po spletu: Namenjeni so uporabnikom, ki želijo več anonimnosti. Promet usmerja prek več posredniških strežnikov, zaradi česar je težje neposredno povezati uporabnika z obiskanim spletnim mestom. Tudi ta rešitev pa ne zagotavlja popolne zaščite, zlasti če se uporabnik prijavlja v osebne račune ali razkriva svojo identiteto.

Svetovni spletni konzorcij W3C v svojih smernicah za zaščito pred digitalnim prstnim odtisom opozarja, da je prepoznavanje naprav mogoče tudi takrat, ko uporabniki omejijo uporabo piškotkov ali drugih običajnih načinov sledenja.

Če želimo zmanjšati količino podatkov, ki jih o nas zbirajo spletne strani, je smiselno združiti več ukrepov. Najprej preverimo nastavitve zasebnosti v brskalniku in omejimo piškotke tretjih oseb. Redno posodabljajmo brskalnik, uporabljajmo preverjene dodatke za zaščito pred sledilniki in se izogibajmo prijavljanju v osebne račune, kadar želimo ohraniti ločeno sejo.

Pri uporabi javnih omrežij je priporočljiva dodatna previdnost. Preverjajmo, ali spletne strani uporabljajo varno povezavo HTTPS, in ne odpirajmo sumljivih priponk ali povezav.

Predvsem pa si velja zapomniti eno stvar: zasebno brskanje je koristno, vendar ni nevidni plašč za internet. Pomaga skriti del naše dejavnosti pred drugimi uporabniki iste naprave, ne more pa zagotoviti, da nas ne bodo zaznali ponudnik interneta, obiskana spletna mesta ali različni sistemi za spletno sledenje.

Uporabljeni viri: Google Chrome Help, Mozilla Support, Electronic Frontier Foundation, World Wide Web Consortium, Privacy International