Nakup zvočnikov – na kaj vse je treba biti pri tem pozoren

Kljub napredku tehnologije se zdi, da so se standardi uporabnikov znižali, saj se večina zadovolji z zvokom iz prenosnika, telefona in ušesnih slušalk. Kvalitetni zvočniki niso poceni, a so lahko investicija, ki se bogato vrača vse življenje. Če želite kupiti zvočnik, ki bo zadostil visokim kriterijem vaših ušes, potem je tehnična podkovanost pogoj za nakup, saj boste samo tako vedeli, kam ''gledati'', ko jih boste kupovali.

Kupujete klasični zvočnik Hi-Fi, zvočnik za računalnik, pametni zvočnik ali zvočnik Bluetooth? Pred nakupom si morate najprej seveda zastaviti vprašanje, za kaj ga boste uporabljali. Če ste zadovoljni s svojim trenutnim zvočnikom, ki pa ga ne morete povezati z sodobnimi napravami, je vredno razmisliti o nakupu adapterja Bluetooth, ki omogoča, da zvočnike s pomočjo povezave Bluetooth povežete z mobilno napravo (npr. s pametnim telefonom) ali računalnikom. Najdražja pot do kvalitetnega zvoka so zvočniki Hi-Fi, a niso edini, ki bodo potešil visoke standarde avdiofilov. Potrebujete zvočniški sistem? Boste zgolj poslušali glasbo ali vam bodo zvočniki služil tudi za gledanje filmov? Za pasivno poslušanje so npr. dovolj zvočniki monitor ali vgradni zvočniki, za dodatne base pa nizkotonski zvočnik (subwoofer). Za zvok, ki ''odpihne'', je treba iskati med samostoječimi zvočniki, za prostore, ki niso večji od 25 kvadratnih metrov, pa so za povprečen zvok dovolj že kompleti "vse v enem".

Tako kot pri objektivih tudi pri zvočnikih velja: večji in težji je, boljši je. Reprodukcija zvoka namreč ni tehnologija, temveč fizikalni fenomen, zato zanjo veljajo zakoni fizike. 

Zvočnike glede na obliko delimo na centralne zvočnike, prostostoječe oz. samostoječe zvočnike, "monitorje" (monitorne zvočnike) oz. kompaktne, tudi računalniške zvočnike (postavimo jih na mizo, stojalo ali stensko ohišje), sisteme za domači kino, namizne, nizkotonske ... Velikost zvočnikov oz. sistem moramo prilagoditi velikosti prostora. Dvosmerni zvočniki npr. briljirajo v srednjih zmogljivostih, trismerni oddajajo vse osnovne frekvence, zvočniki za domači kino pa so precej odvisni od nizkotonskega zvočnika, ki pa ga sistemi, ki imajo frekvenčni odziv (o tem več v nadaljevanju) nižji od 50 Hz, ne potrebujejo. 

Samostoječi zvočniki z večjim številom gonilnikov (driverjev) zagotavljajo najboljšo kvaliteto zvoka. A tudi majhni samostoječi zvočniki z več driverji lahko ustvarjajo zelo poln zvok in odlično glasbeno izkušnjo. Na prodajnih policah najdete tudi Sat-/Sub-sisteme, ki jih običajno sestavljajo subwoofer in dva mini monitorna zvočnika (t. i. satelita). Če želimo zadevo poenostaviti, si lahko omislimo aktivni zvočnik, ki ima vgrajen ojačevalec, nanj pa lahko običajno priklopimo pametni telefon, računalnik in televizijo. Če želite, da zvočniki ne zavzamejo veliko prostora, je vredno razmisliti o vgradnih zvočnikih, ki se ''skrijejo'' v steno ali strop.

Kaj je treba upoštevati pri nakupu zvočnikov?

Ko smo izbrali zvočnike, primerne velikosti prostora, se osredotočimo na moč. Pri tem sta pomembna dva parametra, in sicer največja moč (MAX) in RSM. Prva je kratkoročna moč, ki jo lahko zvočnik pri nespremenjeni kakovosti proizvaja le nekaj sekund, druga pa nominalna (sinusna) moč, ki zvočnikov ne bo poškodovala niti po dolgotrajnem delovanju.

Na nakup zvočnika poleg velikosti sobe vpliva tudi njena odprtost. Majhne sobe s stenami na vseh straneh niso optimalno okolje za velike zvočnike, ker je prisotnega preveč basa, ki ''povozi'' ostale frekvence. V velikih in odprtih prostorih pa se zvok iz majhnih zvočnikov porazgubi oz. je zelo lokaliziran. Za take sobe so primerni večji zvočnik, ker lažje ustvarijo 3D prostorsko sliko zvoka. To je pri domačem kinu zelo pomembno. Trde površine veljajo za sovražnice zvoka, in več ko je v sobi ravnih in gladkih površin, več bo odboja zvoka, tako pa se bo izničila kvaliteta, ki jo ustvarja zvočnik. Če zaploskate in odmeva, sobo prilagodite – vanjo namestite tepih, rastline, pohištvo oz. predmete, ki bodo vpijali zvok in povzročili, da bo prej zamrl.

Naslednji pomemben parameter je impedanca oz. upornost, ki je navedena v ohmih. Večina zvočnikov ima upornost 8 ohmov in pri večini ojačevalcev predpostavljajo, da bo ojačevala tovrstne zvočnike. Pomembno: impedanci ojačevalnika in zvočnika morata biti skladni. Če imajo zvočnik manj ohmov, potrebujemo močnejši ojačevalec. Upornost med drugim sestavlja frekvenčen odziv, obseg pasovne širine, ki ga je sposoben ustvariti zvočnik. Meri se v hertzih in je podan z dvema vrednostma; spodnja številka pove, kako nizke, zgornja pa, kako visoke tone je zmožen reproducirati zvočnik. Glede na to se zvočniki delijo na visokotonske, srednjetonske, basne in širokopasovne. Frekvenčni odziv je v pomoč pri lastnosti umeritve. Višja ko je frekvenca, višja je usmeritev zvočnika.

Če se odločite za regalne zvočnike, ki so večinoma dvosmerni, jih lahko postavite na polico, stojalo ali drugo pohištvo. Če ne želite, da odmeva, zvočnike podložite z blazinicami ali gumijasto podlogo, kar prepreči vibracije, saj absorbira nihanje.

Pomemben podatek je tudi izkoristek (dB/Watt), ki nam pove, koliko moči zvočniki porabijo, da dosežejo določeno glasnost, ki se meri v decibelih (dB). Zvočnik z visokim izkoristkom (npr. 89–100 db/Watt) bo porabil manj moči kot zvočnik, pri katerem je ta številka nižja. Mimogrede, ljudje smo sposobni slišati zvok v razponu med 20 Hz in 20 kHz.

Ne gre zanemariti niti ohišja, ki naj bo težko in trdno, saj lahko lažji materiali med predvajanjem vibrirajo in popačijo zvok.

Oznaka 5.1 (Dolby Digital) pomeni sistem s sprednjim in zadnjim parom zvočnikov, sredinskim zvočnikom in možnostjo za priklop nizkotonskega zvočnika. Sistem 6.1. ima poleg naštetih še sredinski zvočnik, 7.1 pa pomeni sistem s sedmimi zvočniki in subwooferjem.