Naprava, brez katere si danes ne predstavljamo več življenja

Izum telefona

Za začetnika telefonije velja ameriški znanstvenik, izumitelj in inženir Alexander Graham Bell (rojen 3. marca 1847 na Škotskem), ki pa je bil zgolj prvi, ki je februarja 1876 vložil patent na patentni urad za "napravo za prenos glasov ali drugih zvokov". V času, ko je Bell izumil telefon, ga je namreč vzporedno poskušalo razviti več inženirjev in znanstvenikov s finančnimi spodbudami iz različnih virov. Najbolj zanimivo pri celotni zgodbi z izumom telefona pa je, poleg bitke, kdo bo prvi vložil patent, ta, da sta Bell in njegov pomočnik Watson napravo izpopolnila oz. dokončala šele po šumu v komunikaciji, ko je Watson slabo razumel navodila in stikalo magneta odklopil, namesto odstranil, to pa je v mikrofonski opni povzročilo napetost, ki je botrovala temu, da je Bell iz svoje opne zaslišal Watsonov glas.

Hiter razvoj

Izboljšave izuma so sledile hitro. Do prve je prišlo že takoj naslednje leto, ko je Edison patentiral grafitni mikrofon, sledil pa mu je zvonec. Spreminjala se je tudi oblika, telefoni so postajali elegantnejši, dodana jim je bila vrteča številčnica, prvotne žice pa so zamenjale bakrene dvojno prepletene žice. Naslednji korak je bila združitev prej ločenih slušalke in mikrofona v eno telefonsko slušalko. Po 2. svetovni vojni je telefonska tehnologija doživela pravi razcvet, izginile so telefonske centrale, ki so prevezovale klice (in ki so omogočale zaposlitev ženskam), poleg krožne številčnice je bilo moč dobiti tudi telefon s tipkovnico. Zanimiv dodatek telefonskim aparatom je bil izum telefonske tajnice, ki pa v Sloveniji ni nikoli zares zaživela. Tik pred razcvetom mobilne telefonije pa je korak k modernizaciji telefonije in večji zasebnosti prinesel brezžični stacionarni telefon.

(Mobilna) telefonija danes

Še nedolgo nazaj je bil telefon sinonim za stacionarni telefon, danes pa se poimenovanje idejno prenaša na mobilni telefon, ki omogoča uporabo telefona skoraj kjer koli. Tehnologija, ki stoji zadaj, je različna – lahko gre za preplet povezav bakrenih dvojnih prepletenih žic (paric), optična vlakna ali brezžično radiotelefonijo, poznamo pa tudi internetno telefonijo, ki ji pravimo VOIP (Voice over Internet Protocol). Ta, kot že ime pove, omogoča komunikacijo prek internetnega omrežja s pomočjo IP-ja.

Če je bil še pred 150 leti telefon inovacija in nato nekaj časa luksuz bogatih ter če je še pred dvajsetimi leti mobilni telefon šele prodiral v naša življenja in predstavljal visok strošek, pa je danes, v dobi pametnih telefonov, postal naš (zmogljivi) računalnik v žepu. Osnovna funkcija govorne komunikacije na daljavo je postala le ena izmed številnih stvari, ki jo je naš telefon sposoben, dodatne funkcije, ki jih omogoča širokopasovna internetna povezava, segajo od pošiljanja kratkih in dolgih (e-pošta) sporočil, fotografiranja, igranja igric in uporabo drugih aplikacij, ki nam lajšajo življenje, do spletne (mobilne) banke, postal je celo avtentifikacijsko oz. orodje za verifikacijo (za spletne banke in različne spletne programe). Glavna naloga – povezovanje dveh ljudi na različnih lokacijah – pa je ostala in se pocenila. Telefon je postal del nas, našega vsakdana in z veseljem in navdušenjem lahko spremljamo, v kaj se bo v prihodnje še razvil.