Ko ChatGPT postane otrokov najboljši prijatelj: Kaj storiti?

Skoraj tri četrtine ameriških najstnikov je umetno inteligenco uporablja za simulacijo osebnih pogovorov. Tehnologija je napredovala do te mere, da zna imitirati najboljšega prijatelja – ali pa psihologa, ki mu zaupaš vse svoje najgloblje skrbi. Za številne najstnike je postala celo prva izbira za takšne pogovore.

Večina ameriških najstnikov – skoraj tri četrtine – je umetno inteligenco že uporabila kot spremljevalce, nekakšen nadomestek za pogovor o vsakdanjih stvareh, od zabave do resnih življenjskih nasvetov, kaže raziskava Common Sense Media. Dobra polovica to počne redno, 13 % pa vsak dan. Še več – skoraj tretjina pravi, da so pogovori z umetno inteligenco enako ali celo bolj zadovoljivi kot človeški pogovori. Desetina celo trdi, da so pogovori z AI orodjem boljši od pogovorov z resničnimi prijatelji. Žalostno? Morda. A hkrati nas umetna inteligenca vsaj ne bo nikoli ignorirala, minimizirala naših problemov ali nas "seenala".

Skoraj tretjina najstnikov ocenjuje pogovore z umetno inteligenco kot enako ali bolj prijetne od pogovorov z resničnimi ljudmi. Čeprav deluje šokantno, je, ko se malo bolj poglobimo v razloge za uporabo, precej logično. Umetna inteligenca je natrenirana tako, da zna biti empatična, podporna in razumevajoča, njena zakladnica znanja pa pogosto ponudi objektivno dobre nasvete za rešitev naših težav. Za povrh je umetna inteligenca predvidljiva; narejena je za to, da nam je všeč. Ne obsoja nas in ne zbuja občutkov krivde. Čustveno ni vpletena v naše probleme. Če staršem povemo, da smo včeraj kadili travo, lahko pričakujemo zelo razgreto interakcijo; če povemo kolegom, lahko pričakujemo, da bodo problem minimizirali ali ga celo spodbujali. Redko najdemo človeka, ki bo nevtralen in empatičen, dal občutek, da misli na našo dobrobit, hkrati pa bo imel neskončno energije, da posluša o naših problemih (in ne začne govoriti o svojih). Le približno polovica vidi umetno inteligenco kot orodje, kar pomeni, da jo mnogi zaznajo kot enakovrednega partnerja v socialni interakciji. In čeprav so učinki lahko pozitivni (o problemih je pač dobro govoriti z nekom, ki mu zaupamo), lahko vse skupaj postane problem, če nadomesti prave socialne interakcije.

Mnogi umetno inteligenco uporabljajo za vajo resničnih, zahtevnih pogovorov – da, tudi glede romantičnih interakcij. Če še nikoli nismo nagovorili dekleta, nam AI lahko pomaga, da to zvadimo v varnem okolju in dobimo dragocene povratne informacije. Te veščine iz interakcij z orodjem umetne inteligence skoraj polovica najstnikov prenese v resnično življenje. Dekleta to počnejo še pogosteje od fantov. Kaj pa so veščine, ki jih umetna inteligenca pomaga vaditi? Začenjanje pogovorov (npr. Kako naj ogovorim punco, ki mi je všeč?), dajanje nasvetov (npr. Kako naj kolegu povem, da se mora spraviti k sebi?) in izražanje čustev (npr. Kako naj punci izpovem čustva?) kraljujejo na vrhu. Prišli smo do točke, ko se od strojev učimo, kako biti ljudje.

Jasno je prvi pomislek mnogih, da AI pač dela napake; nekateri nasveti bodo, hočeš nočeš, popolnoma zgrešeni. Mnogi smo se smejali Googlovi umetni inteligenci, ki je predlagala, da na pico damo lepilo ali na dan pojemo en manjši kamen. Ko pride do napak, povezanih z našimi najbolj ranljivimi kotički, so napake lahko usodne. Podjetje Character.AI se je znašlo sredi tožbe, ker naj bi botrovalo samomoru najstnika s Floride. Tretjina uporabnikov se je že počutila nelagodno zaradi nečesa, kar jim je servirala umetna inteligenca. Nelagodje lahko hitro preraste v resen problem, ko se pogovarjamo o skrivnostih, ki jih prej nismo delili z nikomer. Ko smo ravno pri skrivnostih – četrtina brez zadržkov deli ne le osebne informacije, kot so ime in lokacija, ampak tudi najbolj skrite kotičke svoje duše. Na to, da bodo na naših skrivnostih milijardne korporacije trenirale svoja orodja, niti ne pomislimo.

Internet in sploh socialna omrežja, ki so zrasla na njegovih plečih, ni bil ravno najboljša novica za duševno zdravje najstnikov. Umetna inteligenca po eni strani ta trend morda obrača v drugo smer; bolje umeten pogovor od popolne samote. A hitro se pojavi vprašanje: ali ustvarjamo generacijo, ki bo znala komunicirati samo s stroji (ali z njihovo pomočjo)? Velik del odraščanja predstavljajo zahtevne čustvene interakcije – z njimi se utrdimo, prek poskusov in napak ugotovimo, kaj deluje na soljudeh. Umetna inteligenca lahko pri tem pomaga; lahko pa nas razvadi z odgovori, ki so zasnovani za to, da so nam všeč. Težko je biti bolj zanimiv in empatičen od vsemogočnih jezikovnih modelov; morda se je treba sprijazniti, da se bo naš sin pač poročil z GPT-7.