Vedno, ko obiščite novo spletno stran, bodisi na pametnem telefonu ali računalniku, vam dobrodošlico izreče obvestilo, da stran uporablja piškotke za sledenje, hkrati vas prosi za soglasje in da si preberete politiko shranjevanja podatkov. Obvestilo gre v slogu: ''Spletno mesto uporablja piškotke. Uporabljamo jih za pravilno delovanje spletnega mesta in za spremljanje obiskanosti,'' ali pa ''Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke (angl. cookies). Za nastavitve in več informacij kliknite tukaj.'' Piškotke uporablja večina spletnih strani, mnogo od nas pa si ne prebere pogojev storitev in politike zasebnosti, ampak zgolj klikne potrditev. Vsebina je namreč predolga in napisana v jeziku, ki ga povprečen uporabnik ne razume dobro.

Kako delujejo piškotki?

Ko vstopite na posamezno spletno stran, je vašemu računalniku dodeljen piškotek. Ko se vrnemo na stran, jo brskalnik pokaže strežniku, s čimer ohrani nastavitve, ki jih je uporabnik že uporabil. Omogočajo enkratno prijavo brez vnovičnega vnašanja uporabniškega imena in gesla ob vsakem naslednjem obisku. Gre za informacije, ki se ob obisku posameznega spletnega mesta shranijo na posameznikov računalnik in so ob vnovičnem obisku strani uporabljene za prepoznavanje, sledenje in zbiranje določenih informacij o uporabniku.

Digitalni piškotki so se sprva imenovali ''magic cookies'', kot jih je leta 1994 poimenoval tedaj 24-letni spletni  programer pri Netscapu, Lou Montulli. ''Oče piškotkov'' je hotel z njimi poenostaviti komunikacijo na spletnih dopisnih seznamih. Spletne strani so imele tedaj ''sindrom zlate ribice'' (beri zelo slab spomin) in so uporabnika vsakič znova obravnavale kot tujca. Piškotki danes pomagajo graditi naš profil, s tem ko sledijo naši iskalni zgodovini in skušajo ugotoviti naša zanimanja, demografijo ipd. Z uporabo podatkov, ki jih podjetja dobijo preko piškotkov, lahko oglaševalci usmerjajo oglase samo v ljudi, za katere mislijo, da bi jih lahko njihov produkt ali storitev zanimala. Vidijo lahko tudi, kdo je videl oglas in kaj je z njim storil.

Za porast obvestil o uporabi piškotkov sta kriva evropska predpisa, in sicer Splošna uredba o varstvu podatkov (zloglasni GDPR) in direktiva o e-zasebnosti (ePrivacy Directive). GDPR – ta piškotke definira kot osebni podatek – je v veljavo stopil majal leta 2018, ko smo bili zasuti s sporočili o zasebnosti. Njegov namen je, da uporabnike seznanja s podatki, ki jih podjetja zbirajo o njem in jim ponuja možnost, da privolijo v njihovo skupno rabo, medtem ko morajo podjetja razkriti, kaj zbirajo in zakaj te podatke zbirajo. Uporabnik lahko dostopa do vseh svojih osebnih podatkov ter ima nadzor nad njimi, prav tako ima možnost izbrisa (glej spodaj). GDPR je pomenil začetek (nadležnih) pojavnih oken o piškotkih, je pa uredba prisilila podjetja, da so preoblikovala svoje prakse o zbiranju podatkov in posledično danes prihaja do manj zlorab in izmenjav podatkov.

Direktiva o e-zasebnosti, ki je znana tudi kot ''zakon o piškotkih'', je bila nazadnje osvežena leta 2009 in določa smernice za sledenje, spremljanje in zaupnost na spletu. Tega bo nadomestila Uredba o e-zasebnosti, če bodo z njo izginili tudi piškoti, pa bo pokazal čas.

Različne vrste piškotkov

Lastni piškotki

Če npr. obiščete spletno trgovino in se prijavite, se vaši podatki shranijo za naslednji obisk. Tovrstne piškotke imenujemo lastni piškotki (t. i. first-party cookies). Namesti jih obiskana spletna stran. Shranijo jih lahko le strežniki tega spletnega mesta, ti piškotki pa predvsem izboljšajo uporabniško izkušnjo. Lahko so trajni ali začasni. Spletna mesta jih uporabljajo za shranjevanje informacij, ki jih bodo znova uporabila, ko se uporabnik vrne na spletno mesto.

Piškotki tretjih oseb

Potem so tu zloglasni drugi piškotki oz. piškotki tretjih oseb (t. i. third-party cookies). Izvirajo od partnerskih spletnih mest, ki prikazujejo oglase na izvirni strani oz. merijo promet. Gre za piškotke oglaševalcev, ki jih zanimajo vaše želje in spletne navade. S temi sledilci vam oglaševalci sledijo tudi, ko zapustite izvorno spletno mesto. Piškotki tretjih oseb so ''krivi'', da se vam prikazujejo oglasi za določen izdelek, ki ste si ga pred tem ogledovali na določeni spletni strani. A počasi so jim šteti dnevi, saj bo tudi Google leta 2023 začel z blokiranjem ''third-party'' piškotkov za uporabnike brskalnika Chrome. Po najnovejših raziskavah kar 87 odstotkov spletnih strani še vedno uporablja piškotke ''tretjih oseb''. Mozilla in Apple sta medtem že poskrbela za blokado piškotkov tretjih oseb za svoje spletne brskalnike. Tovrstne spremembe vodijo v obdobje negotovosti in nekateri že napovedujejo ''cookiepokalipso'', saj so številna podjetja posel zgradila na podlagi oglaševanja in uporabniškega vedenja.

Sejni piškotki

Poznamo tudi začasne oz. sejne piškotke (angl. session cookies), ki so ''užitni'' samo za čas seje oz. od trenutka, ko odpremo brskalnik in do trenutka, ko sejo končamo. Gre za shranjevanje začasnih informacij (npr. izdelki za nakupovalni voziček) in pomoč pri varnost pri spletnem bančništvu. 

Trajni piškotki

Trajni/shranjeni piškotki (angl. persistent cookies) ostanejo shranjeni dlje časa – več dni, mesecev ali let po obisku strani. Gre za shranjevanje informacij o nastavitvah jezika strani, registraciji ipd., za analiziranje prometa in izdelavo profilov uporabnika.

Kako izbrišemo piškotke?

Če, potem ko privolite v uporabo piškotkov in se v vašo napravo shrani piškotek, želite umakniti svojo privolitev, morate piškotke izbrisati. To storite s spremembo ustreznih nastavitev brskalnika. Najlažje to storite tako, da hkrati pritisnete tipke Ctrl+Shift+Delete oz. Command+Option+Esc na Applovi tipkovnici. Nato izberete, za kakšno časovno obdobje hočete, da vam brskalnik izbriše podatke. Lahko pa izbrišete samo določene podatke ali piškotke v celoti.