Kaj so NFT-ji?

Kaj torej je NFT?

Kratica NFT pomeni non-fungible token, po naše nezamenljiv žeton. V osnovi gre za to, da lahko s pomočjo teh "žetonov" prenašamo lastništvo neke digitalne lastnine, od slik in videoposnetkov do orožij v videoigri. Prenos NFT-jev poteka s pomočjo blockchaina, podobno kot pri kupovanju in nakazovanju kriptovalut, a s pomembno razliko. Kripto kovanci so med seboj zamenljivi – en bitcoin je enak drugemu. Vsak NFT pa je povezan s točno določenim umetniškim delom, ki je unikatno in nezamenljivo.

Ko slišimo, da NFT-ji predstavljajo lastništvo digitalnih del, se najprej sprožijo pomisleki zaradi piratstva. Fizično umetniško delo lahko zaklenem doma v sef, digitalno sliko pa lahko kdor koli prenese z medmrežja, jo natisne in obesi v svojem stanovanju. A ustavljanje deljenja lastniškega umetniškega dela ni namen NFT-jev; vse digitalne NFT-vsebine lahko prosto delimo po internetu, ne da bi nas zaradi tega lovil uradni blockchain lastnik. ”Ukrademo” lahko sliko, ne moremo pa ukrasti lastništva – to je varno kriptirano v blockchainu. Deljenje je morda celo zaželeno, ker poveča prepoznavnost nekega umetniškega dela in s tem poveča vrednost NFT-ja, ”lastniške pogodbe”. Lastniki se torej ne obremenjujejo s tem, da bo nekdo screenshotal njihov dragoceni NFT in ga uporabil za ozadje na pametnem telefonu – lastnik NFT-ja si ti in to lahko vedno preveriš.

Zanimanje za NFT-je je neverjetno naraslo skupaj z zanimanjem za ostale kriptokovance v začetku tega leta, za kar so zaslužni tudi mnogi influencerji, ki so opozarjali na ”novo kripto-priložnost” ali celo začeli ponujati lastne NFT-je v obliki raznih umetniških del. Če vas mika nakup unikatnega blockchain žetona in s tem umetnine, povezane z njim, je to možno storiti prek mnogih platfotm, znana je recimo OpenSea. NFT-je se večinoma kupuje s kriptovaluto Ethereum, saj prenos lastništva poteka pretežno prek Ethereum blochchaina. 

Omejitve NFT-jev

Če na spletu poiščete slike več stotisoč dolarjev vrednih NFT-jev, boste po vsej verjetnosti razočarani. Večina digitalno lastninjenih umetnin nima pretirano velike umetniške vrednosti. V glavnem gre za nizkoresolucijske slike digitalnih junakov, ki bi jih v ustreznem programu znali narisati tudi sami. A tu ne gre le za ”fizično” vrednost – tudi bitcoin je konec koncev le računalniška koda brez ”prave” vrednosti. Bolj gre za ceno, ki jo glede na zaželenost postavi trg.

Ravno zaradi tega mnogi NFT-je dojemajo kot naložbe. Umetniško delo kupijo, ko je poceni, in prodajo, ko je interes velik in je nekdo pripravljen plačati veliko več. Mnogim se je računica izšla – NFT-ji pogosto presežejo milijonsko vrednost, najdražji pa se približuje ceni 100 milijonov dolarjev. 

Težava NFT-jev je, da so v primerjavi s kriptokovanci še veliko bolj tvegane naložbe, ki velikokrat spominjajo na igre na srečo. Kriptokovanec lahko namreč vedno prodaš; trg je tako velik, da bo kupec za en Bitcoin ali nekaj enot Cardana vedno na voljo. Če torej kupiš en bitcoin za 50.000 dolarjev in vidiš, da celoten trg pada, ga lahko na katerikoli točki prodaš. Tudi če vrednost pade na 25.000, 20.000, 15.000 ali celo 5.000, se lahko vedno odločiš, da si izgubil že preveč denarja, in rešiš, kar se rešiti da. Verjetnost, da boš za 50.000 vreden Bitcoin kadarkoli v prihodnosti dobil manj kot 25.000 dolarjev, je tako rekoč nična; del denarja boš vedno lahko dobil nazaj.

A to svobodo prodaje omogoča ravno izmenljivost in neunikatnost kripto-kovancev, za katere obstaja veliko tržišče. Na področju NFT-jev je slika precej drugačna. Če danes kupiš 10 ETH vredno digitalno umetnino, jutri pa kripto trg začne nezadržno padati, se svojega lastništva ne boš mogel kar tako znebiti. Tudi če boš svojo umetnino na NFT tržnici ponudil za 5 ETH, je malo verjetno, da bo v obdobju panike kdorkoli kupil lastništvo pikslaste figure. Prisiljeni smo torej obdržati NFT, dokler ga nekdo ne kupi ali da ponudbe zanj. Če bo trg kriptovalut v nekaj mesecih propadel, NFT-ja pa ne bo želel kupiti nihče, smo ostali brez celotne naložbe. NFT-ja za razliko od kripto kovanca ne moremo izpustiti, kadarkoli se nam zazdi.

V trenutnem maničnem trgu je možnost za zaslužek velikanska; marsikdo je osnovno naložbo povečal za več kot 100-krat. A visoka možnost zaslužka prinese tudi veliko možnost izgube osnovne investicije. Že na trenutnem, izredno zainteresiranem trgu je marsikdo kupil napačen NFT za napačno ceno in nikoli ne bo dobil nazaj niti osnovne investicije, kaj šele, da bi domov odnesel zaslužek. Oceniti, kaj je ”hot” in kaj ni, ni najlažje.

Prihodnost

Določeni NFT-ji trenutnega časa bodo kljub relativno nizki umetniški vrednosti bržčas ohranili vrednost. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da bodo v nekaj letih prvi NFT-ji postali kultne klasike in v ceni začeli dohitevati fizične Mona Lise. A naraščanje vrednosti digitalnih umetnin, ki v fizični obliki ne bi prinesle večjega zaslužka, je le ena od stvari, ki jih je za vedno spremenila popularnost NFT-jev. 

Razumeti je treba, da NFT-ji niso le digitalne umetnine; z njimi se da urejati tudi druga digitalna lastništva. Z malo domišljije si zlahka predstavljamo, kako bodo NFT-ji za vedno spremenili naše življenje. 

Če bomo v prihodnosti v videoigri vložili veliko truda v to, da bomo z opravljanjem misij in igranjem turnirjev ”našparali” dovolj virtualnega denarja za dober digitalni avto, se bo njegovo lastništvo na nas preneslo v obliki NFT-ja. To, da je avto v igrici naš, bo za vedno vpisano v blockchain. Če bomo kasneje želeli ta avto prodati nekomu drugemu, bomo lahko za fizičen denar prenesli njegovo lastništvo na drugega igralca. Enako bomo prenašali lastništvo digitalnih orožji, nepremičnin in posestev – premoženje iz videoigre bo začelo uhajati v resnični svet. 

Ta fenomen se že dogaja. V igrici DeRace tekmujemo s konji, ki so dejansko NFT-ji. V virtualnem svetu gojimo konje, ki jih lahko prodamo za resničen denar. Podobno lahko virtualno stavimo na konje, dobiček pa si izplačamo v resničnem denarju. Povsem virtualne igre bodo torej v prihodnosti tudi s pomočjo blockchaina mnogim omogočale preživetje.

NFT-ji bodo pomagali pri prehodu v povsem virtualni svet, v katerem se zabrišejo meje med digitalno in fizično lastnino. Videoigre so le ena dimenzija; ko bomo enkrat vsi imeli virtualna očala in uživali v digitalno nadgrajeni resničnosti (AR), bodo virtualni oglasni panoji bržčas le NFT-ji, ki si jih bodo za resnični denar predajala oglaševalska podjetja. 

Digitalno lastništvo je osnova za počasno digitalizacijo sveta, ki briše meje med resničnim in virtualnim. Mnoge to navdaja s precejšnjim strahom, drugi so navdušeni nad hitrim tempom razvoja. Na katerem polu pa ste vi?